LJUBLJANA – »Ena najpomembnejših zmag informacijskega pooblaščenca. Hramba prometnih podatkov je v Sloveniji neustavna,« je na družabnem omrežju zapisala Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka. Ustavno sodišče je odredilo tudi izbris podatkov, zbranih na podlagi zakona o elektronskih komunikacijah.
Kot je sporočila Pirc Musarjeva, je marca 2013 vložila zahtevo za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja zakona o elektronskih komunikacijah o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij, češ da gre za nesorazmernost ukrepa, ki posega v zasebnost posameznika in ki na strani uporabnikov podatkov (policija, varnostne in obveščevalne službe) ni omejen na hujša kazniva dejanja, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/24/ES kot temelju za nacionalno zakonsko ureditev.
Ustavno sodišče je konec septembra 2013 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve sodišča Evropske unije v dveh zadevah, ker je glavni očitek neustavnosti temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz Direktivi 2006/24/ES.
Ena najpomembnejših zmag Informacijskega pooblaščenca. Hramba prometnih podatkov je v SLO neustavna: http://t.co/f33u8T42Yv
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 11, 2014»Sodišče Evropske unije je 8. aprila letos sprejelo odločbo, s katero je Direktivo razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah,« v sporočilu za javnost pojasnjuje pooblaščenka in nadaljuje, da je ustavno sodišče o zahtevi pooblaščenca odločilo 3. julija letos z odločbo U-I-65/13-19 in razveljavilo določene člene (162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 ZEKom-1) in naložilo operaterjem uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb.
Predolgo hranjenje podatkov
Ustavno sodišče je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren ker neselektivna in vnaprejšnja hramba prometnih podatkov pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za tak poseg in ne omogoča anonimne uporabe komunikacijskih sredstev za vse tiste primere, ko je zaupna in nesledljiva uporaba komunikacijskih sredstev nujna za dosego njenega namena (npr. telefonske storitve za pomoč v duševni stiski); ker razlogi za relativno dolgo hrambo podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi storitvami in 8 mesecev za vse druge podatke) iz zakonodajnega gradiva niso razvidni; ker izpodbijane določbe obdelave obvezno hranjenih prometnih podatkov niso omejile na zgolj določena (huda kazniva) dejanja, za katere bi ocenili, da zaradi njihove teže hramba podatkov oziroma dostop do njih opravičujeta poseg v zasebnost posameznika.
Operaterji morajo uničiti podatke
Da bi ustavno sodišče preprečilo nadaljnje nesorazmerne posege v pravico do varstva osebnih podatkov, je operaterjem naložilo uničenje teh podatkov, in sicer takoj po objavi odločbe v uradnem listu, še sporoča Pirc Musarjeva.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je zelo zadovoljna, saj gre za pomemben korak v varstvu pravic posameznikov do zasebnosti. »Ustavno sodišče je prepoznalo pomen varstva osebnih podatkov v odnosu do modernih komunikacijskih tehnologij, še posebej ko so te uporabljene s strani samih državnih (represivnih) organov oziroma za namen izvajanja njihovih pristojnosti.«
Dodaja, da je na problem pretiranih posegov v zasebnost posameznikov s strani državnih (represivnih) organov redno opozarjala. Pri tem gre za primere, ko represivni organi za to, da bi lažje izsledili storilca (kaznivega dejanja, prekrška), izvajajo nadzor, ki prizadene zasebnost in varstvo osebnih podatkov tudi tistih, ki se pravilom prostovoljno podrejajo in državi niso dali nobenega povoda za ukrepanje.
