Piransko snidenje starčkov

Piranska majska regata starih bark in srečanje starih avtomobilov, ki ju v sklopu Internautice pripravita Društvo ljubiteljev starih bark Piran in piransko društvo Balilla, je svojevrsten shod zanesenjakov za navtično in avtomobilistično dediščino. Piranski pomol ob tej priložnosti gosti ladjarske starodobnike, ki so v primerjavi z avtomobilističnimi manj znani.

Zaljubljenci v lesenjače

Lesenjač že skoraj ni več. Pri nas jih poleg Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran ohranja piransko društvo ljubiteljev starih bark, ki združuje kakih 60 zaljubljencev v vse staro, kar je povezano z morjem. Imajo kakih 30 barkač in pri obnavljanju plovil ogromno naredijo sami ter si pomagajo. To je namreč zelo drag hobi, s katerim pomembno prispevajo k ohranjanju naše ladjarske dediščine, ki hitro izginja, a nam v Sloveniji le uspe pred uničenjem rešiti še katero leseno barkačo. Na regato je priplulo 41 bark in ob pomolu že dolgo ni bilo toliko lepotic. Najstarejša med njimi je bila 5,6 metra dolga pasara Klaine krote iz Trsta. Narejena je bila v Nerezinah na Lošinju 1895., negujeta pa jo brata Alberto in Stefano Alunni Barbarossa.

Za primerjavo povejmo, da ima najstarejša slovenska barka 110 let. To je devetmetrski Stari maček, ki ima privez v piranskem mandraču. Janez Šabec iz Lucije ga je rešil propada pred dobrimi 30 leti. Dalmatinski leut je bil zgrajen davnega leta 1906 na Murterju. »Najprej sem imel plastično pasaro, nato smo s prijatelji obnovil petmetrski kaič, s katerim sem se začel udeleževati regat starih bark, in ko sem leta 1982 v nekem portiču na Murterju zagledal odpisanega Starega mačka, sem si rekel: 'Ta barka bo moja,' in zanjo odštel takratno plačo,« se rad spominja Šabec. S piranskim mojstrom Ivanom Krpetičem sta jo za silo usposobila in odplula do Bernardina, kjer so jo skupaj z zanesenjaki iz Društva ljubiteljev starih bark Piran strokovno obnovili.

Kot se za stare lesenjače spodobi, jim je na piranski pomol prišlo delat družbo 22 zloščenih avtomobilov, narejenih pred drugo svetovno vojno. Za to je poskrbel starosta slovenske tovrstne avtomobilistične scene, Pirančan Roman Fikfak iz društva Balilla, ki skupaj s hčerko Ingrid pogosto poskrbi za promenadne vožnje starodobnikov na Obali. »Ponosni smo, da je prišlo toliko izključno predvojnih vozil. Ko jih povabimo, vsi pridejo kot prijatelji in brez oklevanja,« ni skrival zadovoljstva Fikfak.