»Gusarji smo veseli, da ste nam letos predali nekoliko večje slovensko morje. Obljubimo, da ne bomo naredili nobenega incidenta. Vladali bomo modro in strpno, tako da boste na nas ponosni,« je bil v petek ob gusarskem prevzemu oblasti na Tartinijevem trgu iskriv ravnatelj elektro in pomorske gimnazije Piran Borut Butinar, ob njem pa je župan Peter Bossman spoznal, da je prišel čas, da odstopi. Toda z vezanjem mornarskega vozla je dokazal, da je tudi on pravi Neptunov podložnik. Nato je ta najmodrejši in najmogočnejši bog vseh oceanov ukazal, da v znak njegovega prevzema oblasti na visoka drogova na trgu dvignejo veliki gusarski zastavi.
Naslednje tri dni je bil Piran v znamenju 71. pomorskega krsta. Ta ob podpori piranskih društev in organizacij ohranja eno najlepših pomorskih tradicij mesta, ki presega meje praga pomorske šole in je postal praznik domačinov, gostincev, turističnih delavcev ter lokalnih združenj; predvsem je simbol tradicije slovenskega pomorstva.
Zanj je nadvse zaslužna zavzetost srednje pomorske šole, ki danes deluje v sklopu Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Na njem sprejmejo v svoje vrste novo generacijo bodočih pomorcev. Prvi krst je bil v obliki spontanega dogodka dijakov leta 1947, v desetletjih se je spremenil v pomembno etnografsko prireditev, ki je najstarejša neprekinjena prireditev v slovenski Istri in najstarejša neprekinjena šolska prireditev v državi.
Krst se konča z zaprisego bogu Neptunu, ki jih sprejme v svoje kraljestvo, in z metanjem zelencev v morje. Obred je bil včasih bolj nasilen: starejše generacije še pomnijo, kako so se dijaki višjih letnikov vsako leto na vse mogoče načine izživljali nad novinci: ob žalitvah in grožnjah so, na primer, morali na vseh štirih na kakem javnem kraju lajati, silili so jih piti morsko vodo ali s kovancem izmeriti portoroški pomol. A vsega tega že dolgo ni več, v šolah danes ni tolerance do nasilja: novo generacijo oblečejo v žakljevino, v procesiji po mestu morajo vleči debelo vrv in na nosilih nositi prestol z Neptunom. Vmes so deležni kakšnega polivanja z vodo in malo glasnejših ukazov, da morajo na primer skloniti glave ali žvižgati s piščalkami. Tako je krst tudi letos izzvenel kot velik tradicionalni kulturni dogodek, ki ne ostane v lepem spominu le bodočim pomorcem, ampak tudi njihovim staršem in vsem, ki ga spremljajo.
Da gre za tradicionalen kulturni dogodek, je tri dni na vsakem koraku dokazovalo pestro gusarsko obarvano piransko življenje. V razposajene gusarje se niso prelevili samo dijaki, ampak tudi kak Pirančan in celo malčki vrtcev Mornarček Piran in Morje Lucija. Ti so izobesili gusarsko zastavo na svetilniku na Punti, ki je bil po dolgem času odprt. S fotoaparati v roki ga je obiskalo kar tisoč radovednežev. Na Ribiškem in Tartinijevem trgu so potekale gusarske animacije in igre, obiskovalci so se vozili s starimi barkami, odprta je bila tržnica, prikazali so soljenje in filiranje sardelic, nastopi ter ogledi razstav so bili začinjeni z gusarskim plesom. Pomorski krst je tudi letos prepričljivo pokazal, da je del pomembne tradicije in da je eden od večjih simbolov našega pomorstva.
Letos se je na elektro in pomorsko šolo vpisalo 67 dijakov. »Za prihodnost slovenskega pomorstva se ni bati. Imamo odličen vpis, ki je boljši od lanskega. Na elektro oddelku smo morali celo omejiti vpis in nekatere dijake zavrniti. Načrtujemo, da bomo z ministrstvom za šolstvo kmalu obnovili naše stare strojne delavnice in nabavili nove simulatorje. Tako bomo lahko v prihodnje odprli še oddelek za strojništvo. Ladijski strojnik je namreč trenutno najbolj iskan poklic v pomorstvu,« je zadovoljen ravnatelj Butinar. Po njegovih besedah se vse bolj odpira s turizmom povezan jahting, zato bo veliko dijakov dobilo zaposlitev tudi na turističnih ladjah in jahtah. |
