Piranska zgodba je dolga 4000 let

Znano je, da je mestno jedro Pirana eno samo arheološko najdišče, kjer je pred vsakim posegom v zemeljsko plast nujno arheološko izkopavanje ali vsaj pregled. Ker je tudi sicer že dolgo zaščiteno in mesto muzej, v njem ni kaj veliko obsežnejših zemeljskih del ter s tem tudi arheoloških posegov, tisti, ki so jih izvedli v zadnjih desetletjih, pa so prepričljivo potrdili pomembnost take odločitve. Na razstavi Večen Piran v luči arheoloških najdb, ki je na ogled v Pomorskem muzeju Sergej Mašera, so tako prvič v večjem obsegu razstavljeni neprecenljivo pomembni, vredni in tudi zgodovinsko zgovorni celoviti arheološki predmeti ali njihovi deli, ki so bili v Piranu najdeni med dozdajšnjimi arheološkimi izkopavanji in pregledi ali pa naključno na kopnem in celo na morskem dnu.

»Večina pozna Piran kot slikovito srednjeveško mestece zaradi njegove arhitekturne dediščine, razstava in obsežna publikacija, ki smo jo izdali ob njej, pa predstavljata arheološko gradivo, ki kaže tukajšnje kontinuirano življenje in utrip naselja skozi vsaj štiri tisočletja, od prazgodovine naprej,« pravi avtorica te nedavno odprte razstave, kustosinja arheologinja Snježana Karinja.

Razburkana domišljija

Arheološka razstava Večen Piran skratka razkriva to mesto v povsem novi luči, in če si jo boste ogledali, po tem med vandranjem po mestu ne boste več gledali samo navzgor in okoli sebe, ampak tudi v tla in ob tem pustili pot domišljiji, kaj vse se še skriva tam spodaj.

Piran v obnovljenih prostorih palače Gabrielli tako do februarja 2014 ponuja doslej najobsežnejši prikaz arheološke dediščine Pirana v tem mestu. Pripravili so jo v sklopu evropskih projektov Openmuseums in vanjo so poleg arheoloških najdb vključili tudi predstavitev lokacij, kjer so bili predmeti najdeni, ter čas njihovega izvora, tako da je še zlasti za tiste, ki mesto malo bolje poznajo, nadvse zgovorna, obenem pa buri domišljijo, kaj vse se še skriva pod tlaki ulic, trgov, hiš in v morju okoli Pirana.

Razstavljeni predmeti celovito predstavljajo kontinuiteto življenja v mestu od prazgodovine naprej, saj so eksponate zanjo in prikaze dozdajšnjih izkopavanj številnih arheologov poleg Pomorskega muzeja pripravili v sodelovanju z Arheološkim muzejem Istre iz Pulja, Inštitutom za dediščino Sredozemlja UP ZRS, Narodnim muzejem Slovenije, Zavodom Znanje, Notranjskim muzejem Postojna, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Centrom za preventivno arheologijo.

Kamnito bodalo

Med najstarejše eksponate spadajo lončene posode in njihovi ostanki pa tudi bronasta bodala in sulične osti iz zgodnje bronaste dobe oziroma iz časov kakih 3000 let pred našim štetjem. Med njimi je tudi kamnito predzgodovinsko bodalo, ki so ga našli v morju 200 metrov od piranske Punte, kakih 26 metrov globoko, in naj bi bilo izdelano pred 3400 do 3500 leti. Precej najdb, kot so steklene posode, oljenke, reliefni kamni, deli amfor in podobno, je iz največjih mestnih izkopavanj leta 1988 v Židovskem kareju, kjer je bilo v bližini današnjega Trga 1. maja središče mesta in kjer so danes med drugim na ogled ostanki antične oljarne, od tam pa velja omeniti tudi iz črepinj rekonstruiran steklen kozarec kocen s konca 14. stoletja, ki ima ostenje okrašeno z aplikacijami v obliki kapljic.

Drugo večje najdišče je kompleks cerkve sv. Jurija nad Piranom. Domnevno je tam nekoč stal antični oziroma poganski tempelj. Prva povojna piranska izkopavanja so se po odkritju nekaj skeletov začela pri mestnem obzidju. Del obsežnega bogastva najdb na gričku je predstavljen v Župnijskem muzeju sv. Jurija, še zlasti pa velja omeniti delno ohranjeno dragoceno fibulo (uporabljale so se za spajanje na oblačilih ali kot okras) pava, simbola nesmrtnosti in večnosti, iz 6. stoletja, ki so jo našli med izkopavanji v cerkvi. Leta 1592 so tam pod oltarjem naleteli tudi na bizantinsko slonokoščeno skrinjico, ki je verjetno služila kot relikvarij.

Od preostalih do zdaj raziskovanih najdišč omenimo še rondelo s svetilnikom na Punti, mestno obzidje, Apollonijevo palačo, Rokov trg, Fornače, stavbo v Kumarjevi ulici, v kateri je deloval Godbeni dom, Bolniško ulico in seveda Tartinijev trg, ki je bil do leta 1884, ko so ga zasuli, mandrač.