Piran je zaradi vrste kulturnih prireditev na Tartinijevem trgu, ohlajanja v morju ter seveda beneško obarvane preteklosti in arhitekture letošnje poletje sila oblegan. Med veličastnejšimi palačami, ki pričajo o nekoč bogatem življenju prebivalcev tega mesta, gotovo izstopa palača Trevisini. V oči pade tako s svojo lokacijo tik ob piranskem mandraču kot velikostjo in arhitekturno podobo, ki ji je bila povrnjena s temeljito obnovo.
Palača treh družin
Mogočna palača, ki je v registru nepremičnin kulturne dediščine, stoji na nasutju, ki so ga naredili skozi stoletja, njeno celotno ime pa je palača Barbojo Fonda Trevisini. Gre za priimke Pirančanov, ki so odigrali pomembno vlogo v bogati zgodovini mesta. Glavnino sredstev za njeno izgradnjo je po razpoložljivih virih prispeval visoki mestni solni uradnik Giuseppe Barbojo. Bil je lastnik številnih solnih polj, predsednik solnega sveta Dvajsetih in nekaj časa tudi piranski župan. Zasnovana in zgrajena je bila v letih 1824–1826, zdajšnje ime Trevisini pa ima po zadnjih večinskih lastnikih, članih družine Trevisini.
Zunanjost stavbe je ostala od začetkov do danes nespremenjena, njena notranjost pa je bila prvotno okrašena v modnem slogu neoklasicističnih poslikav. V drugi polovici 19. stoletja so jo preoblikovali v večstanovanjsko hišo, različni lastniki so si vsako etažo posebej predelali. Leta 2002 je bil temeljito prenovljena in je v notranjosti znova pridobila izvirno dekoracijo glavnih prostorov. Takrat se je v njo vselil Gea College, ki je Piranu za nekaj let še zlasti v času zunaj poletne turistične sezone vdahnil pridih študentskega življenja. A leta 2009 jo je Gea College zapustil in je do letošnjega poletja kljub atraktivnosti samevala.
Za nakup ni zanimanja
Zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je njena lastnica, jo poskuša že več let prodati za okoli tri milijone evrov. V njej so le občasno organizirali dogodke in jo za krajši čas oddajali za kongrese in razstave. V veselje mnogih je leta 2011 vse poletje gostila izjemno odmevno razstavo Sijajni pop in obudila spomin na pop art ter še zlasti njegovo ikono Andyja Warhola. Spomnimo, da se je leta 2011 takratni piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič z lastnikom skoraj dogovoril, da bi občina palačo, ki si jo želi za kulturne dejavnosti, zamenjala za večje zazidljivo občinsko zemljišče v Portorožu. Dogovora pa ni bilo.
A sredi letošnjega julija je spet odprla vrata. Zavod Runa, katerega gonilna sila je akademski slikar in v Piranu že vrsto let udomačeni Iračan Razzak Jubayer, je namreč najel pritlične prostore in v njih odprl prodajno galerijo Lera. Njihova zamisel je, da bi v palači uredili umetniški center oziroma etnološki muzej. Ker je to velik finančni zalogaj, so se za začetek odločili postaviti prodajno razstavo umetniških izdelkov iz sveta. »Želim ustvariti svilen most med kulturami,« razmišlja o načrtih in pri tem ne skriva, da bi se rad tako na svoj način oddolžil mestu, od katerega črpa energijo in navdih za svoja likovna dela.
Delavnice za otroke Ustanovitelji zavoda v galeriji že razstavljajo svoje slike oziroma unikatni nakit, kmalu pa se jim bodo pridružili še drugi ustvarjalci. Poleg njihovih umetniških del je razstavni prostor poln muzejskih figur, starin in eksotičnih, ter drugih predmetov iz Azije in Egipta. Posebnost so vsekakor otroške ustvarjalne delavnice. Nanje vabijo otroke obiskovalcev mesta in jim tako ponudijo tudi njihovo aktivno varstvo. |
