Piran brez mačk napadajo podgane

PIRAN – Miniaturno pristaniško mesto Piran, dragulj slovenske obale, katerega nastanek sega v daljno 7. stoletje – njegovo antično ime je bilo Piranom –, je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik. Toliko arhitekturne lepote, kot je premore to umetniško mestece, zlepa ne uzre človeško oko. Piran je turistično daleč najbolj razvita slovenska občina, po junijskih statističnih podatkih ima 3616 prebivalcev, od tega veliko eminentnih kulturnikov. Če dodamo, da zaradi mediteranskega podnebja spada med najtoplejše predele Slovenije, kjer je padavin bore malo, sonca pa v izobilju, tako da se temperature pozimi le redko spustijo pod ničlo, njegovi občani pa so topli in prijazni, se sliši, kot bi govorili o pravljičnem naselju.

Trda resničnost

Bližnje srečanje z njim pa vsebuje prenekatero neprijetnost. Prometni kaos, nevarna ureditev, saj se po večini uličic sprehaja, dostavlja, vozi, prehranjuje in pije kavo hkrati, zasoljene cene (parkirišč), vrečke, polne smeti, ki so vsepovsod, pred vsakimi vrati, v sezoni čez skoraj ves dan.
Za začetno uro parkiranja v starem mestnem jedru je treba v sezoni odšteti pet evrov ali pa strašno pohiteti in v petnajstih minutah opraviti vse, da vam ne bodo zaračunali parkirnine. Vsaka nadaljnja ura stane tri evre, kar pomeni, da boste za ves dan v sezoni odšteli 74 evrov, zunaj sezone pa »le« 72 evrov.

Obstajata še dve možnosti. Prva je parkiranje v garažni hiši na vzpetini, dober kilometer pred piranskim mestnim jedrom, in sicer v garažni hiši Fornače. Ura stane 1,70 evra, od tod in nazaj turiste vozi brezplačni minibus. V sezoni so avtobuski nabito polni, a vozijo redno. Tik pred zapornico obratuje še parkirišče Fornače, od koder je do Tartinijevega trga okoli deset minut hoje, je pa bolj kot ne namenjeno nekaterim invalidom, hotelskim gostom in nekaterim prebivalcem z bonitetami.

Piran pa kazijo vreče z odpadki. Smeti ločujejo in postavljajo pred vrata, odvažajo pa jih celo dvakrat na dan. Po mnenju občinskih veljakov je to optimalno, a mestece je poleg vlage bogato z mišmi, podganami, nutrijami, ki zaidejo globoko v piranske uličice, in drugimi glodavci in njihovimi mladiči, ki jih pritegne odpadna hrana. Ne bomo izgubljali besed, da gre za prenašalce nevarnih bolezni. Pirančani in obiskovalci živijo med spomeniki in, žal, iztrebki.

Kaj pravi občina

Mag. Milica Maslo Bezer, vodja sektorja javnih storitev, odgovorna za stike z javnostmi iz javnega podjetja Okolje Piran, pojasnjuje, »da so te zadeve v Občini Piran urejene. Število prebivalcev se v turistični sezoni podvoji, problemi pa početverijo. Trudimo se jih reševati takoj na najboljši možen način, ki nam je na razpolago. Piran spada med občine z visokim standardom zbiranja odpadkov po pogostosti in tehnologiji zbiranja (vrečke od vrat do vrat v polovici gospodinjstev in več kot 150 zbiralnic, čeprav jih je po standardu predpisano manj kot 40). V starem mestnem jedru pobiramo odpadke z ekološkimi električnimi vozili dvakrat na dan, in sicer po sistemu barvnih vrečk od vrat do vrat. Vrečke občani prevzamejo v naši poslovalnici z bonom z mesečne položnice. Prebivalci starega mestnega jedra lahko dobijo tudi desetlitrsko rjavo posodo, vsa gospodinjstva v občini pa mesečno prejmejo 12 biološko razgradljivih vrečk. Na petih lokacijah na skrajnih točkah starega mestnega jedra so postavljene zbiralnice za vse frakcije komunalnih odpadkov, kjer so tudi posode za steklo in kjer lahko uporabniki odložijo vse odpadke, če so zamudili urnik pobiranja vrečk. V drugih delih občine zbiramo komunalne odpadke na zbiralnicah in od vrat do vrat na težje dostopnih lokacijah, kjer ni mogoče postaviti ekološkega otoka. Seveda se dogaja, da uporabniki ne spoštujejo pravil, čeprav na začetku poletja razdelimo obvestila o ravnanju z odpadki in o urniku predajanja odpadkov. Žal je povzročitelje težko identificirati.«

Deratizacijo javne kanalizacije izvajajo dvakrat na leto. »Prva je bila izvedena v začetku marca, prav te dni pa poteka druga deratizacija. Dezinsekcijo smo izvedli junija, druga bo potekala konec septembra, izvajamo pa jo le v javni kanalizaciji. Zasebni lastniki so dolžni izvajati deratizacijo in dezinsekcijo hišne kanalizacije in vseh prostorov, kjer se lahko razmnožujejo podgane in ščurki. Glede drugih živali v mestu nismo pristojni, vemo pa, da v mestu skoraj ni več mačk, in tam se razmnožijo podgane, še posebej če imajo v kanalizaciji obilo hrane. V mestu je veliko psov, tudi turisti jih pripeljejo s seboj, od katerih se nekateri prosto sprehajajo. Domače živali so odgovornost lastnikov, kot upravljavec javnih površin pa še posebej pobiramo pasje iztrebke, pri čemer imamo kot prvi in edini kontrolorja za pasje iztrebke in čistilca javnih površin, ki odstranjuje iztrebke in izpira ostanke z ulic,« je poudarila Milica Maslo Bezer.