Da je bil prvi lastnik avtomobila na Slovenskem baron Codelli, ve skoraj vsakdo, kdo pa je bil lastnik prvega avtodoma pri nas, nam ni uspelo izvedeti. Zagotovo je bil prvi človek, ki je na Slovenskem začel pisati o avtodomih, novinar Andrej Sedej, ki je v vseh pogledih zaslužen za razvoj avtodomarstva. Na njegovo pobudo je Roman Prosen poleg hotela Kanu ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah uredil prvo postajališče za avtodome v Sloveniji. Mišo in Tjaša Grünfeld pa sta jih prva pri nas začela prodajati.
Začel je novinar
Novinar, urednik, izposojevalec, prodajalec avtodomov in pobudnik za ustanovitev prvega kluba ljubiteljev avtodomarstva Andrej Sedej se je s pionirskim in nadvse raznovrstnim delom na področju avtodomarstva za vedno zapisal v zgodovino te dejavnosti na Slovenskem. »Na pobudo urednika revije Avto Anteja Mahkote sem v letih od 1970 do 1976 pisal o avtodomih v tedniku Teleks in reviji Avtomagazin ter v rubriki Na kolesih dnevnika Delo. Hodil sem na sejme karavaninga v tujini in se tam spoznal s specializiranimi novinarji. Navezal sem stike z vodilnimi proizvajalci počitniških hišic na kolesih, ki so mi najnovejše modele ponudili tudi v preizkušnjo. Prvo reportažo sem objavil o obisku nemške tovarne avtodomov Carthago, ki je takrat izdelovala le predelane kombije z blagovno znamko Malibu. Nekaj zaslug, da se je ugledni nemški proizvajalec avtodomov odločil za novo tovarno prav pri nas, si lastim tudi jaz, saj sem sodeloval pri začetnih pogovorih,« se spominja kolega Andrej, ki zdaj pokoj uživa v Moravcih.
Življenjska pot Andreja Sedeja je bila zelo razgibana. Po končani osnovni šoli na Jesenicah se je najprej izučil za avtomehanika, potem je končal še srednjo metalurško šolo in se vpisal na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter takoj zaplaval v novinarske vode. Podjetniška žilica, ki jo je podedoval po očetu, ga je odpeljala v turizem. Najprej je najel Porentov dom v Kranjski Gori, pravi gostinec pa je postal leta 1984, ko je prevzel domačijo Šerc v Podkorenu. Potepanje in karavaning, ki ga je spoznal v novinarski karieri, je nadaljeval v začetku devetdesetih, ko se je lotil oddajanja avtodomov, pozneje pa še prodaje.
Prva sanitarna postaja
Ni bilo naključje, da je bil leta 2001 pobudnik ustanovitve prvega združenja avtodomarjev Caravaning kluba Slovenije. Maja 2002 je kot urednik v prilogi revij Horizont in Motorist podal prvo informacijo o prvih postajališčih za avtodome v Sloveniji. »Prvih devet postajališč na Petrolovih črpalkah je opremilo podjetje Vigrad iz Celja. Ker sem na sejmih videl, med potovanji pa tudi uporabljal sanitarne naprave na postajališčih, sem na povabilo lastnika Vidka Gradišnika sodeloval pri snovanju njihove prve sanitarne postaje za avtodome. Žal naročnik te naprave slabo vzdržuje in ne služijo namenu,« je kritično pristavil Andrej Sedej, ki je za popularizacijo avtodomarskega turizma leta 1994 zbral nekaj kolegov, s katerimi so se z avtodomi, izposojenimi v Nemčiji, odpeljali na zimske olimpijske igre v Lillehammer. Z njimi je bil tudi snemalec TV SLO, da je posnel celotno pot.
Andrej Sedej je v prilogi Caravaning objavil članek o potovanju z avtodomom po slovenskih vinskih cestah. »Prilogo sem pisal in urejal sam, za prvi popotniški članek pa sem pridobil prvega slovenskega turističnega novinarja Draga Kralja. Od tedaj sva v vsaki številki predstavila eno slovensko vinsko cesto. Vodilo nama je bilo, da sva opisala samo tiste vinogradnike, ki so sprejemali goste in so imeli dovolj velika parkirišča za avtobuse, ki pa so bila ponoči prazna in so bila idealna za prenočevanje avtodomarjev, ki zaradi vinskih pokušin niso smeli več za volan. To so bili pravzaprav začetki avtodomarskega turizma v Sloveniji.«
Table so mu podirali
Na prvo postajališče pri nas je včasih opozarjala nenavadna prometna oznaka za postajališče za avtodome na vrhu medvoškega klanca. Precej nenavadno je bilo, da je bilo prvo postajališče za avtodome tako rekoč na parkirišču hotela Kanu v Valburgi ob Zbiljskem jezeru, le nekaj sto metrov od avtokampa Smlednik. In zakaj se je lastnik hotela Roman Prosen daljnega leta 1989 odločil za postajališče za avtodome? »K nam so prihajali poleg gostov z avtomobili tudi gostje z avtodomi in spraševali, ali lahko na parkirišču prespijo. Seveda sem jim to dovolil. Zagotovo pa se kljub vse pogostejšim obiskom avtodomarjev nikoli ne bi odločil, da ob hotelu uredim postajališče, če me ne bi o tem prepričal Andrej Sedej,« pojasni Prosen.
Ko je uredil postajališče, je hotel pritegniti goste s takratne glavne ceste s karavanških mejnih prehodov. Ob cesti je hotel postaviti obvestilne usmerjevalne table, a ni šlo, saj je takratna zakonodaja poznala samo kampe. Bivalniki, kot so rekli avtodomom, so bili še velika redkost. Z avtodomi so k nam v glavnem takrat prihajali tujci, ki pa so se brez obvestilnih tabel slabo znašli. Roman se je odločil, da jih postavi na črno, zato so jih večkrat podrli, pozneje pa mu je z vztrajnostjo in s pomočjo Andreja Sedeja uspelo prepričati odgovorne. Danes, ko ima vsakdo navigacijo že na pametnem telefonu, jih seveda zlahka najdejo.
Priznanje ADAC
Prve goste je sprejel z nekaj rezinami domače salame in jim ni zaračunal nobenih storitev, saj so prijazno sprejeti gostje skoraj po pravilu prišli na kosilo, večerjo ali celo na oboje. »Prvo leto nisem zaračunal niti parkiranja, niti vode in elektrike. Pozneje sem na prigovarjanje nekaterih poznavalcev zaračunal parkiranje 10 evrov, kolikor stane še danes, vse drugo pa je še vedno zastonj.« Roman pravi, da so avtodomarski turisti dobri gostje, ki v restavraciji veliko porabijo, čeprav imajo v svojih hiškah na kolesih prav vse in imajo v paviljonu ob Savi brezplačno na voljo žar. »Prijazno jim ponudim tudi naš zelenjavni vrt z začimbami in solato. Večina to zna ceniti in vzame samo tisto, kar porabijo, se je pa zgodilo, da nam je neka Nemka odnesla vso solato.«
Roman nam je povedal, da je največ Nizozemcev, Belgijcev in Nemcev, poleti pa Italijanov. Ker je postajališče odprto 365 dni v letu, prihajajo popotniki z vseh celin. »Avstralec je ostal pri meni kar en mesec. Ker je hotel v hribe, sem mu posodil kar svoj džip. Ob slovesu je povedal, da je novinar in da bo o Sloveniji zelo pozitivno pisal,« je povedal o izkušnjah z gosti, ki prav zaradi njegovih nasvetov ostanejo v Sloveniji dlje, kot so načrtovali. Ponosen je tudi na priznanje nemškega avtomobilskega kluba ADAC, ki mu je podelil priznanje za najbolj prijazno postajališče. »Ker sem imel polne roke dela, je ocenjevalce, ki se seveda niso predstavili, sprejela takrat 10-letna hčerka Lucija. Očitno jih je to poleg drugega tako očaralo, da so nam podelili to laskavo priznanje,« pravi Roman, ki je že pomislil, da bi si kupil avtodom, a za to še nima časa. Ko se bo čez tri leta upokojil, bo šel z ženo na potovanje okrog sveta...
Prvo podjetje za prodajo
»Pri ustanovitvi najinega podjetja Caravan, ki se je kot prvo pri nas specializiralo za prodajo počitniških prikolic, nama je pomagal Ante Marković. Njegova vlada je v izdihljajih Jugoslavije namreč sprejela zakon, po katerem smo lahko tudi zasebniki ustanovili podjetje,« nam je o začetkih podjetja, ki ga še danes vodi, pripovedovala Tjaša Grünfeld. »Za vsak primer, če v tej novi branži ne bi šlo, sem zadržala službo v Avstriji, mož pa je dal odpoved v podjetju Slovenijales, kjer je bil projektni vodja. Za naju je bil to zanimiv življenjski izziv.«
Leta 1989 sta najela prostore ob Koseškem bajerju v Ljubljani in se uspešno dogovorila z novomeško Adrio za prodajo počitniških prikolic. »Seveda smo računali na prodajo in poslovanje podjetja po vsej Jugoslaviji, ki je imela veliko kampov. Zato sva že konec oktobra istega leta v Hotelu Istria v Poreču organizirala prvi YU Camping Workshop za direktorje in vodje kampov iz vse Jugoslavije. Za pokrovitelja sva dobila celo največji nemški avtomobilski klub, ki je bil poleg preostalega vodilna evropska institucija na področju kampinga in je s svojimi standardi odločilno vplival na razvoj te dejavnosti po vsej Evropi, saj je bila Nemčija z milijoni turistov vodilna turistična država na tem področju.« To strokovno srečanje jima je dalo še večjo spodbudo pri razvoju dejavnosti. Prodajo prikolic sta že naslednje leto močno povečala. »Da bi bil razstavni prostor bolj privlačen, sva ga okrasila s proizvodi za prosti čas iz Camping Welta iz Beljaka. Na željo kupcev smo začeli dekoracijo kmalu prodajati, in tako smo začeli prodajati tudi opremo za kampiranje, ki je pri nas takrat še ni bilo mogoče kupiti,« sta povedala pionirja zasebnega podjetništva na področju kampinga pri nas.
Glede na vse bolj sproščeno podjetniško zakonodajo in povpraševanje kupcev sta zakonca Grünfeld svojo dejavnost začela širiti na zastopstvo tujih podjetij s področja kampinga in caravaninga. Prostori ob Koseškem bajerju so postali premajhni, zato sta podjetje leta 1999 preselila na novo lokacijo ob ljubljanski obvoznici v Šiški, kjer domuje še danes.
Ko so pri Adrii v svoji belgijski tovarni začeli proizvajati tudi avtodome, sta začela kot prva poleg matične tovarne prodajati tudi vse bolj popularne hišice na kolesih z motornim pogonom. Pozneje so dobili zastopstvo še za prodajo avtodomov tujih blagovnih znamk: Dethleffs, Knaus, Sunlight in SunLiving ter Weinsberg. Ker smo v Sloveniji končno začeli urejati sodobna parkirišča in postajališča za avtodome, so pri Carvanu postali zastopniki renomiranega nemškega proizvajalca opreme za to vrsto avtodomarske infrastrukture. Podjetje je bilo in je še znano po vsej nekdanji Jugoslaviji, saj je sodelovalo na vseh sejmih s kamping ponudbo, po zgledu podobnih poslovnih prireditev pa so tudi sami začeli organizirati hišne sejme, enega spomladi in enega v jeseni, ko ljubitelji kampiranja in karavaninga dopolnjujejo počitniško opremo ali pa se odločajo za nakup novih in rabljenih počitniških prikolic in avtodomov. Poleg tega je Tjaša Grünfeld od samega začetka zelo dejavna tudi pri ustvarjanju Mreže postajališč za avtodome v Sloveniji.
Osemkrat obvozil ekvator
Andrej je avtodomarsko sceno doma in po svetu spoznal do potankosti, ker je bil tudi sam lastnik avtodoma, veliko pa se je prevozil tudi s testnimi avtodomi in je z njimi prevandral vso Evropo. Z izposojenim se je potepal tudi po obeh otokih Nove Zelandije. Vsega skupaj je, kot pravi, s hišico na kolesih prevozil nekaj čez 300.000 kilometrov, tako je skoraj osemkrat obvozil ekvator. Andrej Sedej je januarja 2005 izdal revijo Avto-Dom, ki jo je urejal vse do upokojitve. Z odhodom v pokoj se je poslovil od aktivnega delovanja na področju avtodomarstva in sprejel nove izzive na področju turizma v Prekmurju.
