LESCE – Mir in spokoj v sosedstvu Karavank in Julijskih Alp je pred leti kdaj pa kdaj zmotilo le ropotajoče športno letalo, redko se je dvignil star dvokrilec, ki ga danes zarašča trava v kotu Alpskega letalskega centra (ALC), in jadralna letala so vlekli pod oblake. Nato je prišla okupacija, kot trdijo lokalni prebivalci.
Vojaški padalci so izbrali leško letališče za svojo bazo, in to čeprav ima vojska za svoje potrebe lastna letališča. Pred leti, ko se je prvi vojaški pilatus na začudenje lokalnega prebivalstva več zadrževal na nebu nad njimi kot v višavah lastne vojaške baze, so iz generalštaba obljubljali, da bodo prerazporedili urjenje svojih padalcev na vsa slovenska civilna letališča.
Toda vojaški pilatus, ki naj bi po trditvah vojske letel v mejah sprejemljivega hrupa, se je pred dnevi sukal nad območjem, pod katerim stoji Dom starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici. Tako vzletno kot pristajalno smer si je izbral točno nad streho objekta, od koder so nas poklicali in povedali, da je vedenje vojske nesprejemljivo. »Med nami, za katere skrbi strokovno in prijazno osebje, smo ljudje, ki smo kot otroci doživljali vojno. Ropot vojaškega letala, ki se strmo in hrupno vzpenja ali spušča na vsakih deset minut, je priklical spomine, ki smo jih želeli za vedno pozabiti,« so se pridušali varovanci.
Starostniki še povedo, da so med njimi dementni ljudje, pa hudo bolni, nepokretni in da si zaslužijo vsaj nekaj miru v svojem življenju. Letalsko navijanje motorjev nad njihovimi sobami jim ga seveda ne omogoča: »Če bi leteli samo enkrat na teden, in to stran od nas, bi še nekako šlo, ampak letanje vojske gre čez vse meje sprejemljivega. Letijo, ko je lepo vreme in kadar je slabo. Smer imajo ali nad našim domom ali pa okoli sto metrov zračne linije od severnega dela našega doma. Gor in dol, gor in dol, na vsakih deset minut.«
Slišali smo še in še pikrih na rovaš vojaškega usposabljanja nad civilnim območjem ter padalskih vragolij v zraku: »Saj smo stari in morda tudi zoprni, kar pride z leti, ampak neumni pa nismo! Padalci včasih skačejo iz letala in se potem afnajo z vrtenjem po zraku in prostimi padi. To ni usposabljanje, to je zafrkavanje za denar poštenih delovnih ljudi, ki izdatno polnijo malho, iz katere se napaja vojska.«
Odgovori po strateško
Slovenski vojski smo zastavili precej natančnih vprašanj o naletih vojaških pilatusov in usposabljanju padalcev nad naseljenim območjem okoli civilnega letališča, pa nam je njihova služba za strateško komuniciranje najprej nanizala podatke o poslanstvu 15. polka vojaškega letalstva. Trdijo, da se izvaja letalsko usposabljanje za urjenje posadk za opravljanje različnih nalog: reševanje ponesrečencev v gorah, gašenje požarov ter prevoze za planinska društva in humanitarne organizacije. A nismo jih spraševali o dejavnosti posadk helikopterjev, povprašali smo jih, kakšne so obrambno naravnane aktivnosti letalstva in padalstva vojske, ki nad območjem Alpskega letalskega centra izvaja polete z vojaškimi letali nad strnjenimi naselji Lesce, Radovljica, Vrbnje in okoliškimi vasmi, predvsem pa kakšen je namen preletavanja Doma starostnikov dr. Janka Benedika od jutranje osme do popoldanske druge ure ali še dlje.
Ena ura 800 evrov Vzamemo v roke kalkulator in z nekaj podatki izračunamo, koliko davkoplačevalce stane omenjena večja prepoznavnost vojske in naše države z udejstvovanjem padalcev, ki, mimogrede, ne skačejo iz pilatusov. Samo na letališču Lesce so vojaški pilatusi letos, do prejšnjega tedna, leteli 119 ur, po ceniku helikopterskih in letalskih prevozov MORS oziroma letalskih enot vojske za zunanje uporabnike pa ena ura letenja znaša 798,20 evra. Kolikšna je cena za notranje uporabnike? O tem ni podatka, lahko pa sklepamo, da če bi si kakšen padalski klub želel organizirati treninge s podporo vojaškega pilatusa v Lescah, bi moral vojski nakazati za drobiž manj kot 95.000 evrov. Ne da bi všteli ceno padal, druge opreme in stroške potovanja na tekmovanja. |
Vprašali smo jih, ali so bili padalci v sklopu mednarodnega vojaškega zavezništva na misiji v tujini, zanimalo nas je, kako so vključeni v obrambne načrte, denimo. Nič nismo izvedeli, morda pa gre za strogo varovano vojaško tajnost. Strateški komunikatorji pa povedo: »Padalstvo je dejavnost, ki ima v vseh vojskah velik pomen, padalske enote so za vsako vojsko med pomembnejšimi, zato med najpomembnejše vojaške oznake usposobljenosti v vseh vojskah uvrščajo tudi padalsko.«
Nato izvemo, da prispevek vojaške padalske reprezentance ni le doprinos k padalski usposobljenosti pripadnikov vojske, temveč so pomembni tudi rezultati na različnih tekmovanjih, ki se kažejo v večji prepoznavnosti naših branilcev domovine in Slovenije: »Udeležba na vojaškem tekmovanju ni pomembna le s tekmovalnega vidika, temveč tudi z vidika sodelovanja z drugimi vojskami na mnogo področjih, ne samo padalskem.« O kakšni pomembnosti gre pri vsem tem, pokaže poročilo o izjemnem uspehu vojaških padalcev na svetovnem vojaškem prvenstvu na Kitajskem, ko so bili za domačini in Belorusi bronasti. Na spletni strani se je vojska s tem superdosežkom pohvalila s štirimi stavki in tremi slabimi fotografijami.
Vojaški pilatus nad Lescami, Radovljico, Vrbnjami, Zapužami, nad vasmi pod Stolom in Vrbo spet leti. Ne glede na to, da so na kmetijskih površinah živali, ki jih ropotanje vznemirja in straši, da so pod njimi domovi starostnikov, kjer si oskrbovanci zaslužijo spoštovanje, ter da so vrtci, kjer v jaslih poskušajo dojenčke pripraviti do nežnega dnevnega počitka, ki pripada vsakemu otroku, pa vojska napenja svoje mišice. Obzirnost, kaj je že to?
