Med podobami polonic je zagotovo najbolj znana pikapolonica, ki naj bi še vedno prinašala srečo. Predstavitev novih znamk so vsebini primerno pripravili v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
»Polonice so hroščki, ki nimajo samo pik, ampak imajo tudi očesa ali celo proge, so pa zelo priljubljene,« je dejal predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc. »Zdaj imamo še polonice z zobčki, ki so se rodile konec septembra. »Zakaj so polonice tako priljubljene? Ker prinašajo srečo. Vse to izvira iz starih časov, poznam pa samo tole legendo: ko so peljali koga na morišče, da bi ga obglavili, mu je življenje rešila le pikapolonica, če so jo našli na njegovem vratu. In zato pravimo, da pikapolonica prinaša srečo.«
Prinašajo zlata kolesa
Poznamo tudi druge zgodbe in legende. Na primer, kadar na tvoj prst prileti pikapolonica, si nekaj zaželi, saj zanjo velja, da uresničuje želje. Otroci so včasih, ko so ujeli rdeče-črno pikčastega hroščka, dejali: »Pikapolonica, zleti v nebesa in mi prinesi zlata kolesa.«
V Sloveniji poznamo kar 72 vrst polonic, je povedal Toni Trilar iz Prirodoslovnega muzeja: »Polonice (Coccinellidae) so lepi, okrogli in pisani hroščki, na svetu poznamo približno 5000 vrst. Znane so po tem, da plenijo žuželke na kulturnih rastlinah, torej škodljivce, saj neumorno uničujejo listne uši. Vse polonice nimajo pikčastega vzorca, nekatere so tudi črtaste, druge enobarvne, zato izraz pikapolonica ni najbolj ustrezen za celo družino.«
Polonice je za upodobitev na znamkah narisal Robert Žvokelj, izbral pa biolog mag. Slavko Polak, muzejski svetnik Notranjskega muzeja Postojne: »Nadvse zanimiva je polonica, ki je upodobljena na znamki za 1 evro: 22-pikčasta polonica (Psyllobora vigintiduopunctata). Število pik ali lis pa tudi barve pri nekaterih vrstah presenetljivo variirajo in zato včasih niso zanesljiv znak za razločevanje podobnih vrst,« pravi Polak, ki je tudi pripravil izbor polonic za upodobitev na novih znamkah. »Dvaindvajsetpikčasta polonica ima na živo rumenih pokrovkah ustaljeno število 22 črnih pik in še dodatnih pet pik na rumenem oprsju. V nasprotju z večino drugih polonic se ta vrsta hrani izključno z rastlinskim plesnimi, ki rastejo na zgornji strani listov zeli in drevja.«
V enem mesecu pohrusta 600 uši
Na znamki za 1,15 evra je okasta polonica (Anatis ocellata). Čeprav je na videz nekoliko podobna pikapolonici, vrsti zlahka ločimo po tem, da ima okasta črne pike na rdečih ali oranžnih pokrovkah izrazito svetlo obrobljene – okaste. Včasih so pri tej vrsti črne pike na pokrovkah tudi skoraj zabrisane. Za okasto polonico je značilna tudi črno-bela risba na oprsju, ki je drugačna kot pri podobnih vrstah. S 7 do 8,5 mm dolžine telesa spada med največje evropske polonice. Živi v iglastih in mešanih gozdovih, kjer se tako ličinke kot odrasle živali hranijo z rastlinskimi ušmi, ki živijo na iglavcih. Vrsta je v Sloveniji pogosta in splošno razširjena.
Pikapolonica, imenovana tudi sedempikčasta polonica s sedmimi črnimi pikami na rdečih pokrovkah, je ena najpogostejših in najbolj znanih vrst; uvrstili so jo na znamko za 1,26 evra. Odrasli primerki in njihove ličinke se hranijo skoraj izključno z rastlinskimi ušmi, zato veljajo za zelo koristne. V štiritedenskem razvoju lahko vsaka ličinka pokonča več kot 600 rastlinskih uši.
Progasto polonico (Myzia oblongoguttata) bomo našli na znamki za 1,29 evra. »Z 8 mm dolžine telesa je naša druga največja vrsta polonice,« pojasnjuje Polak. »Ima kostanjevo rjavo do rdečkasto rjavo barvo pokrovk, na katerih so dolge svetle vzdolžne lise ali proge, in ne pike. Oprsje ima v sredini izrazito temneje obarvano, ob straneh pa ima velike bele lise. Zaradi vzdolžne oblike lis na pokrovkah in velikosti je to vrsto tako rekoč nemogoče zamenjati za katero drugo našo vrsto polonice. Izrazito je prilagojena za življenje na iglavcih, kjer neumorno žre listne uši. Podobno kot druge vrste polonic se tudi progasta pred plenilci brani tako, da iz sklepov nog izloča rumene kapljice smrdljive, jedke tekočine.«
Poleg znamk s polonicami je Pošta Slovenije izdala tri znamke s podobami dela arhitekta Jožeta Plečnika: NUK (0,48 evra), Žale, Vrt vseh svetih (0,48 evra) in cerkev sv. Mihaela na Barju (0,58 evra). Ob 500. obletnici reformacije je izšla znamka za 1,85 evra. V seriji Žita Slovenije je izšlo pet znamk s podobo ajde (0,40 evra), pšenice (0,48 evra), prosa (0,58 evra), ječmena (0,78 evra) in pire (1 evro). Svojo znamko za 1,20 evra je dobil tudi Notranjski regijski park.
