Pijača, ki jo pije že tretja generacija

Kokta je večno mlada, saj jo poznajo vse generacije, a pod različnimi reklamnimi gesli in podobami, ki so se razvijale v času. Tako je leta 2010 zapisala Adela Pukl, kustosinja Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) in avtorica razstave o slovenskih blagovnih znamkah. V raziskavo so seveda vključili tudi kokto. »To je pijača, ki spremlja že vrsto generacij in v njih vzbuja občutke nostalgije, pripadnosti, spomine ter kljub starosti še vedno navdušuje tako mlade kot starejše,« pravi Puklova.

Skrivnostni koktajl

Zgodba o kokti se je začela leta 1952, ko je direktor podjetja Slovenija vino Ivan Deu v kovčku z nalepko ladje Queen Mary, s katero je potoval iz Združenih držav Amerike, prinesel stekleničko kokakole. V istem letu in leto pozneje so v podjetju razvijali skrivno formulo prve gazirane brezalkoholne pijače, študentu arhitekture Sergeju Pavlinu pa so naročili izdelavo celostne podobe kokte. Ime je povezano z besedo koktajl (cocktail), saj gre za mešanico šipka, limone in vrste zdravilnih zelišč.

»Ko je direktor Ivan Deu prinesel kokakolo, so se odločili izdelati podobno pijačo za domače tržišče,« pravi kustosinja SEM Adela Pukl. »V podjetju Slovenija vino je bil takrat zaposlen tudi Emerik Zelinka. Z znanjem, ki ga je pridobil v podjetju očeta Emerika Zelinke st., je razvil recept za kokto. V podjetju staršev sta delovala oba brata, tudi mlajši Leo Zelinka, s katerim sta pred drugo svetovno vojno uredila majhen laboratorij, kjer sta proučevala sadje, destilacijo in fermentacijo ter proizvajala likerje, desertna vina, sadne sirupe in sokove. Po vojni je bilo podjetje nacionalizirano. Emerik Zelinka se je zaposlil v družbi Slovenija vino, Leo Zelinka pa na Inštitutu za alkoholno industrijo pri Generalni direkciji za prehrambno industrijo LRS. Brata sta pri delu še naprej sodelovala, zato je zelo verjetno, da je bil pri receptu udeležen tudi Leo, vendar je imel glavno vlogo Emerik, ki ga imamo upravičeno za koktinega očeta.«

Kokta in šport

Študentu arhitekture Sergeju Pavlinu je leta 1952 direktor podjetja Slovenija vino Ivan Deu naročil, da izdela nalepko in steklenico za jugokolo. Pozneje se je preimenovala v jugokokto, oglaševali pa so jo kot kokto kokto. Črke za napis si je sposodil od časnika Slovenski narod, ki je izhajal pred drugo svetovno vojno. V steklarni Straža – Rogatec je pomembno sodeloval pri oblikovanju prve stekleničke za kokto. Bila je reliefno oblikovana in je dajala občutek rosnosti.

Zaradi časovne stiske se mu ni posrečilo pripraviti še plakata. »Za pomoč je zaprosil Uroša Vagajo in ta je narisal znamenito zagorelo deklico s čopom, oblečeno v rumeno majico, ki pije kokto,« razlaga Puklova. »Deklica s plakata je požela velik uspeh in je še danes ena najznačilnejših koktinih podob. Zanimivo je tudi, da je že leta 1952 narisal severnega medveda, ki pije kokto, a so njegov predlog takrat zavrnili. Severnega medveda pa si je za svojo ikono dobrih 40 let pozneje (leta 1993) izbrala znamka Coca-Cola. Leta 2005 je za oblikovanje kokte prejel nagrado za brezčasni slovenski dizajn. Leta 1953 so pijačo prijavili in vpisali v knjigo Zveznega patentnega urada v Beogradu ter v knjigo patentnega urada v Bernu.

Osmega marca 1953 so zaposleni v podjetju Slovenija vino pripravili odmevno promocijo na smučarskih poletih v Planici, kjer so prvič predstavili novo pijačo kokta kokta.

Stekleničke so postale predmet vsesplošnega zanimanja in po nekaterih virih je pijače kmalu zmanjkalo. Cena za 0,25-litrsko stekleničko je bila 30 din, kar je bilo veliko ceneje od steklenice piva. Propaganda akcija, kakor so jo imenovali takrat, se je izjemno posrečila. Zavedali so se uspešnosti gesla Kokta in šport!, ki so ga negovali tudi v prihodnje z oglaševanjem na vseh večjih prireditvah v Ljubljani, Sloveniji in pozneje po vsej Jugoslaviji.

Kokta je doživljala vzpone in padce. Sredi 70. let prejšnjega stoletja se je pojavilo eno najbolj znanih gesel: Kokta, pijača vaše in naše mladosti. Hkrati so vpeljali še eno: Pijača, ki jo pije že tretja generacija.

Še vedno jo delajo iz zelišč, ki jih kupujejo doma in v tujini, jih zmeljejo, ekstrahirajo in naredijo koncentrat. Glavna tehnologinja pozna recept, na podlagi katerega zmešajo končno pijačo, sicer pa je strogo zaupen in varovan, znan le peščici ljudi.

Kokta je pijača, ki se je zasidrala v življenje različnih generacij. Vsak si jo je zapomnil po njenih značilnih oblikah, okusu, geslih in času, ko jo je pil. Glede na pogovore z ljudmi in ob branju različnih virov se zdi, da ostaja pijača vaše in naše mladosti,« sklene Adela Pukl, kustosinja SEM.