LJUBLJANA – Ekonomist Rado Pezdir, ki je sicer na volitvah podprl listo Gregorja Viranta in sodeloval pri nastajanju strankinega ekonomskega programa, je ostro obračunal z vlogo predsednika republike Danila Türka pri predčasnih volitvah in sestavljanju vlade, ki ju Pezdir imenuje kar »lepotno tekmovanje«. 

Zakaj predčasne volitve

V komentarju, objavljenem v časniku Finance, predsedniku Türku očita, da so bile zanj in »za sive strice iz ozadja« predčasne volitve instrument pokoritve levice in ustavljanja SDS. Ta sicer, kot zapiše Pezdir, sicer najučinkoviteje ustavlja samo sebe, »zato ne vem, kaj se sploh trudite«. In to, »da ta država nevzdržno drsi v stečaj in da je nujno programsko usklajevanje političnih strank, pa je za vas očitno samo tehnična podrobnost,« v zaključku zapiše ekonomist.

»Lepotno tekmovanje, ki ga nekateri imenujejo celo volitve in sestavljanje vlade, se nadaljuje, in to z vse bolj bizarnimi eskapadami in krepitvijo levo-desnega ekstremizma. Če že ni dovolj, da novinarji iz vsega skupaj delajo resničnostni šov »Slovenija išče lastnika«, da moramo prenašati to, da se levi in desni obmetavajo, kdo je izdajalec, trojanski konj ali hlapec, in s tem pretvarjajo najbolj resno politično krizo v času najbolj resnih gospodarskih težav po letu 1993 v tekmovanje sprenevedanja, sta morala v dogajanje poseči še politični populizem in antijanševski dogmatizem predsednika države.«

Vseeno mu je, če država drsi v stečaj

Predčasne volitve so se zgodile, ker se je ekonomska politika Pahorjeve vlade izkazala kot neustrezna in omejena zgolj na najemanje dolga za prebroditev socialnih težav in zastoja naložb v gospodarstvu, svoje videnje razlogov za predčasne volitve strne Pezdir. Pahorjevo vlado tako ekonomist še okrca, da ni dala drugega rezultata kot eskalacijo dolga in poslabšanje javnih financ.

Drugi dejavnik, ki je pripomogel k predčasnim volitvam, pa je še politična kriza. Do »predčasnih volitev ni prišlo zaradi tega, ker bi bilo treba na političnem trgu narediti prostor Zoranu Jankoviću in Gregorju Virantu, reducirati levico na ničlo ali dokončno obračunati z Janezom Janšo. Ne, razlog je bil bolj pragmatičen: ljudem omogočiti odločitev, kateri paket ukrepov ekonomske politike, ki ga ponujajo politične stranke, je najustreznejši odgovor na zastoj slovenskega gospodarstva in potencialno novo gospodarsko krizo. Na volitvah je padel rezultat in začela so se sestavljanja koalicij.«

Zakaj je padla koalicija

Predsedniku države nato podrobno pojasni še dogajanje glede sestavljanja koalicije in nepodporo mandatarju iz vrst PS. Podpore mandatarju ni bilo, ker koalicijska pogodba s Pozitivno Slovenijo (PS) ni bila usklajena. »Ni bil razlog za padec koalicije Janković, razlogi so bili denimo pričakovanje, da bo Državljanska lista (DL), katere ekonomski program temelji na doktrini klasičnega liberalizma v razmerah, ko je Slovenija davčno preobremenjena, podprla dvig DDV in uvajanje nove davčne stopnje (in s tem postala edina liberalna stranka na svetu, ki nima težav z novimi in višjimi davki), zavrnila idejo o vzpostavitvi konkurenta ZZZS (v čem je potem poanta zdravstvenih reform, če so vse finance ujete v rokah monopolista?), objela idejo o državni banki (in privolila, da je cel bančni trg ujetnik političnih intervencij, ter zanikala lastni program) ... Je to tako težko razumeti? Očitno je. Še manj resno je predlagati kogar koli, ki vstopa v igro z nepopisanimi programskimi papirji in ki javno zatrdi, da niti sam ne ve nič o namigih glede mandatarstva.«

Türk je za Pezdirja lahko samo prevarant

Potem ko je v igro iskanja mandatarja Türk potegnil Voljča, se ni nič spremenilo, ugotavlja Pezdir: tako denimo koalicijska pogodba s PS ni usklajena, se je pa razkrilo dvoje: »Prvič, vse skupaj je farsa, lepotno tekmovanje in iskanje nekoga dovolj všečnega in populističnega, zelo verjetna implozija ekonomskega sistema pa je pri tem nepomembna. In drugič, levičarska obsesija z Janšo je šla predaleč, zašla je na področje neracionalnega histeriranja in daleč stran od racionalnega premisleka, ki ga ekonomske težave in nujnost po operativni koalicijski pogodbi, brez gradov v oblakih, zahtevajo. Torej težava s tistimi, ki so sedeli na pogajalski strani DL, ste vi, predsednik države. Vsakdo, kdor podpre novega mandatarja brez uskladitve koalicijske pogodbe, je zato lahko samo prevarant. Tisti, ki predlaga takšne rešitve, pa je neodgovoren politikant.«

Slepilni manever predsednika republike

Z namigom  novega imena (Voljča) je Türk po Pezdirjevem mnenju naredil le slepilni manever, »ki naj bi bil tako zelo bleščeč, da bi vse preslepil, da je koalicijska pogodba še vedno neusklajena na ključnih točkah, proti naravi stvari in proti glavnim programskim izhodiščem strank.« Po Pezdirjevem vedenju se koalicijska pogodba ni spremenila ali uskladila sama od sebe le z nastopom novega kandidata za mandatarja. »Zamenjati eno faco za drugo pa lahko dobi podporo samo pri izbiri misic,« je še zapisal ekonomist.