Pevci nam pojejo,
 godci pa godejo

Na Slovenskem deluje okrog tristo pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo ljudsko izročilo. Območna in regijska srečanja ter na koncu državno srečanje z izborom najboljših so pregleden prerez tovrstne poustvarjalnosti. Za državno srečanje, ki je potekalo v Zrečah, je dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na podlagi ogleda šestih regijskih srečanj izbrala enajst skupin. Pri izboru je dala prednost pevcem in godcem, ki s tradicijo ljudskega petja in godčevstva živijo od mladih nog, torej so t. i. neposredni nosilci izročila. Tokratno državno srečanje je izstopalo po številu godčevskih skupin, novost pa je bila, da so se predstavili izključno pevci, ki so upoštevali smernice letošnjega razpisa, in sicer, da so eno pesem predstavili tako, kot jo navadno pojejo v skupini, drugo pa je izvedel pevec, pevka, dva pevca dvoglasno ali so jo zapeli v več kot triglasju. To je bil še poseben izziv za skupine in posameznike, saj se tako doslej po navadi niso predstavljali. Najboljši so Kapelski pubje iz Kapel, ljudske pevke Rogatec, skupina godcev Mandrač iz Kopra, pevski zbor Vzemi si čas iz Bratoncev, sestri Apšner iz Mozirja, Kranjski furmani iz Kranja, godec Janez Košar iz Sevnice, pevke kulturnega društva Osluševci, godci Šmentana muha z Bleda, pevke Trstenke iz Podlehnika ter Trio godci s skednja iz Loke-Rošnja.