NA KOŽO

Petstotak

Objavljeno 22. avgust 2015 00.35 | Posodobljeno 22. avgust 2015 00.36 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Za gratis uživanje sta dovolj primerno zgodnja ura in bankovec za 500 eurov.

Bojan Budja. Foto: S.N.

Za življenje potrebujemo zdravje in denar. Več ju imamo, bolj smo živi. Slovenska enota denarja – in žal vse bolj tudi zdravja! – je euro. Že deveto leto. Spominjam se dni, ko smo se prepirali, al' prav se piše evro ali euro. Danes te dileme skoroda ni več. Ker večina Slovenk in Slovencev namesto eurov vsakodnevno prešteva cente. Vseeno pa je le dobro vedeti, da je euro dobil ime po Europi, ta pa po lepi hčeri tirskega kralja Agenorja. Europo smo torej imeli že, ko so bili naši predniki še nepismeni pastirčki v slamnatih kočah zakarpatskih močvirij.

Euro danes uporablja že 330 milijonov osebkov. Tako ali drugače. Nekateri tudi tako, da z euri plačujejo, a jih sploh ne porabijo. Niti centa, kaj šele eura. Edina pogoja za tovrstno brezplačno uživanje sta primerna ura in petstotak. Lahko tudi sposojen. Premnogim ga pač doslej še ni bilo dano niti videti, kaj šele otipati. Izum sem preveril na lastni koži. Zanesljivo deluje med osmo in deseto uro zjutraj, izjemoma tudi pozneje.

Naročiš dvojni kapučino z naravnim sokom, ju v miru popiješ, nakar natakarju v plačilo ponudiš bankovec za 500 evrov. Kajpak te zgroženo pobara, ali imaš kaj drobiža, in po negativnem odgovoru nemočno skomigne z rameni rekoč: »Boste pa plačali kdaj drugič.« Povsem enak scenarij je mogoče uporabiti tudi ob nakupu hot doga, ulične pice, celo pri frizerju, ako ni v bližini kakšne bančne poslovalnice za menjavo v stotake ali petdesetake. Povsod tam pač, kjer ti zaužitega ali storjenega ne morejo odvzeti. Največja verjetnost za takšno domala poldnevno gratis uživanje bojda obstaja v Prekmurju. Kjer petstotaka vidijo le izjemoma, pa še to bolj proti večeru ob izjemnem obisku strank. Jeba je kajpak, ako ti natakar, frizer ali picopek ponujeni petstoevrski bankovec vzame in mirno vrne preostanek. Verjetnost je majhna, a brez tveganja dokazano ni uspeha.

A tudi življenje je tveganje. Privekaš na svet, zboliš in te odpeljejo na srčno kirurgijo v ljubljanski UKC. Po tem, kar prebiram, je to največje tveganje. Zato za življenje čisto zares potrebujemo zdravje in denar. Že od malega. 

Deli s prijatelji