PAJEK

Petrol: od Sibirije 
do Bele krajine

Objavljeno 20. januar 2013 15.23 | Posodobljeno 20. januar 2013 15.24 | Piše: Ali Žerdin

Petrol je največja slovenska poslovna skupina. Leta 2011 so prihodki od prodaje znašali več kot tri milijarde evrov, slabih 4000 zaposlenih pa je pridelalo 52 milijonov evrov dobička.

Tomaž Berločnik. Foto: Leon Vidic/Delo

Petrol spada tudi med tiste gospodarske družbe, ki so prek direktorjev in nadzornikov, ki opravljajo več funkcij hkrati, najbolj povezane s preostalim slovenskim gospodarstvom.

Do kod sega Petrol? Do kod seže vpliv ljudi, ki v Petrolu opravljajo direktorske funkcije? Denimo, da seže do konca še nezgrajenega plinovoda Južni tok. Trditev zahteva pojasnilo. Predsednik Petrolove uprave Tomaž Berločnik nadzira posle v Geoplinu. Tu jih nadzira tudi Petrolov izvršni direktor Iztok Bajda. Petrol je tretjinski lastnik Geoplina. Član Petrolove uprave Rok Vodnik nadzira posle v družbi Plinovodi, ki je v 100-odstotni lasti Geoplina. Hkrati posle v Plinovodih nadzirata še dva člana vodstva Geoplina, Alojz Stana in Boštjan Napast. Direktor Plinovodov Marjan Eberlinc je ob koncu lanskega leta podpisal pogodbo z ruskim Gazpromom, ki napoveduje izgradnjo plinovoda Južni tok. Gazprom in družba Plinovodi pa sta ustanovitelja podjetja Južni tok Slovenija, d. o. o.; to je slovenski odsek velikega plinovodnega projekta, ki bo zemeljski plin iz ruskih prostranstev pripeljal do središča Evrope. Cev, ki jo bo upravljala družba Južni tok Slovenija in bo segala v zaledje Črnega morja, bo ena pomembnejših investicij v državi.

Vendar člani uprave Petrola niso dejavni samo v energetiki. Član uprave Rok Vodnik nadzira zreški Unior, kovačnico vrhunskih orodij, član uprave Janez Živko pa Pokojninsko družbo A.

Od goriva 
do spodnjega perila

Petrol ima tudi nadzorni svet. Zlasti trije nadzorniki so posebno zanimivi, ker funkcije opravljajo tudi v drugih gospodarskih družbah. Dari Južna, gospodarstvenik belokranjskega rodu, vodi borzno hišo Perspektiva in finančni holding Vizija, hkrati pa nadzira posle v novomeški gradbeni družbi CGP ter selniški Lisci. Okrog Daria Južne je postavljen precej kompleksen sistem delniških družb, ki temelji na lastniških in družinskih povezavah.

Bruno Korelič, nekdanji prvi mož Luke Koper, ob tem, da nadzira Petrol, bdi tudi nad poslovanjem koprske Intereurope. Korelič je izkušeni gospodarstvenik. Pred leti je nadziral posle v družbi Autocommerce in blejski poslovni šoli IEDC. Tomaž Kuntarič, predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe, pa trenutno nadzira posle tudi v družbi PDP, posebni družbi za podjetniško svetovanje. Kuntarič je v preteklosti – med drugim – nadziral kranjsko Savo, Skimar, Kolinsko, Gorenje in Delo, bil pa je tudi član uprave Kapitalske družbe. Vendar funkcije, ki jih je v preteklosti opravljal predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, niso nepomembne. Krajši čas je bil prvi mož koprskega Istrabenza, nadziral pa je Slovenske železnice, begunski Elan in Drogo Kolinsko.

Deli s prijatelji