VELENJE – Veliko ogorčenja je sprožila namera vlade, da bi v okviru načrtovane reorganizacije davčne uprave odpravili sedež Davčnega urada Velenje (DUV) in ga prestavili drugam. Kam bi prebivalci celotne regije Saša (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in sedem občin Zgornje Savinjske doline) odslej morali prijavljati dohodke in dohodninske napovedi ter ostalo, kar spada k dacarskim poslom, uradno še ni znano. Zato so se Velenjčani še toliko bolj razburili, ko so slišali, da jim bodo davčni sedež najbrž odnesli na Koroško, v oddaljeni Dravograd.
Za davkoplačevalce ne bo sprememb
Velenje je z nekaj manj kot 33.000 prebivalci peto največje mesto v državi, število dnevnih migracij dosega skoraj tretjino celotnega prebivalstva, katerega gostota je nadpovprečna – glede na slovenske razmere. Če k temu prištejemo preostale občine Saše, lahko govorimo o okoli 62.000 ljudeh, ki bi jim spremembe otežile vsakdan. »To ni dokončna odločitev, le osnutek. Velenje bi pripojili Dravogradu in ni edino, ki ga bo doletela ta usoda. Nekateri davčni uradi bi se združili s carinskimi izpostavami, carinska služba bo julija odpravljena. Število zaposlenih se v Velenju ne bo zmanjšalo, tudi za davkoplačevalce ne bo sprememb,« žogo umirja direktor DUV Franc Peperko. Davkarija in carina naj bi se spojili v finančne uprave (zamišljenih je deset), usodo velenjskih bodo predvidoma delili še dacarji v Postojni (sedež gre v Koper), Hrastniku, Brežicah in na Ptuju. Šestnajst davčnih uradov naj bi se zlilo v deset finančnih uprav.
Brezbrižen odnos države do Šaleške regije
V Velenju so že od nekdaj občutljivi za brezbrižen odnos države do Šaleške regije, pa najsi bodo to energetska vprašanja, tretja razvojna os najsi bo to nedavno zaprtje tržnega inšpektorata in območne geodetske uprave. »Namere o ukinitvah sedežev uprav bi še nekako razumeli, če bi imela občina vsaj urejene prometne povezave,« v pismu premierju, mandatarki in prvemu slovenskemu davkarju razmišlja velenjski župan Bojan Kontič. Poudarja, da je na tem območju registriranih več kot 2100 poslovnih objektov, Premogovnik Velenje in Gorenje sta največji gospodarski družbi daleč naokoli in samo v Velenju režeta kruh približno deset tisoč ljudem in njihovim družinam. Regija je (predlani) ustvarila 822 milijonov evrov prihodkov.
Nekoliko ponesrečena prostorska umestitev
»Občani so upravičeni do davčnega urada in nedopustno je, da se tako pomemben organ v mestu zapre, ne glede na to, kam ga bodo priključili. Funkcije v takem obsegu, kot jo ima s sedanjega sedeža, ne more odigrati v nobenem kraju zunaj regije,« dodaja Kontič. Peperko po drugi strani ocenjuje, da velenjski župan niti ne nasprotuje združitvi davkarije in carine, če bi le sedeža ne selili. »Porajale se bodo povsem logistične težave in sprašujemo se o smiselnosti reorganizacije. Dravograd je območje z manj prebivalci, Velenje pa le ima veliko gospodarsko težo, čeprav je naša prostorska umestitev nekoliko ponesrečena,« pove še vodja Kontičevega kabineta Mojca Ževart.
A Velenjčani nimajo prav veliko možnosti. Preostanejo jim kontinuirana javna opozorila na domnevno škodljivo namero države, hkrati pa upajo, da jim bodo postregli z argumenti. Do zdaj so namreč dobili samo pismo o nameri reorganizacije. Se bo država držala lastnih pravil, ki si jih je zastavila v projektu Uporabnikom prijazna državna uprava?