Nekoč, pred leti, ko je iz Reke v Dubrovnik in nazaj še plul trajekt Marco Polo, bolj romantičen večer, kaj šele noč do Splita si človek težko predstavlja, zibajoča se cena večerje je bila enaka kot v Ljubljani, smo z družino po vrnitvi z morja pristali na parkirišču v Reki in spraševali za vlak. Smeje nas je ustavil debelolični taksist srbske narodnosti in povedal, da za Slovenijo ta dan ni niti vlaka niti avtobusa. In smo šli z njim. Možakar je rad hodil na vikend prijateljev v Slovenijo nekam na Gorenjsko. A hodite v hribe, sem ga vljudno vprašal. »Haaa. Pa šta češ planinarit sa 118 kila.« Vožnja do Ilirske Bistrice je trajala v tem slogu, znal je nasmejati tudi mala dva, ki sta takrat imela skupaj morda šest let.
Med drugim je povedal, kako so takoj po vojni Hrvatje hodili kupovat kruh čez mejo v Srbijo, ker je bil precej cenejši. Pa so lokalne oblasti uzakonile, da lahko prepeljejo le štruco kruha. No, srbski peki so seveda začeli peči petkilske hlebce in štruce. »Pa vidite, kako smo mi tu na teh prostorih nenadmudrljivi, oprostite gospa: nenadjebljivi,« je pokomentiral v polomljeni slovenščini. Peki na oni strani in trgovci so z megalomanskimi hlebci nategnili oblast, ki običajno postavlja neumne omejitve. Neki nemški vojak mi je pravil, kako so na ruski fronti z Rusi trgovali z mitraljezi za ostrostrelske puške: »Mi smo imeli dobre mitraljeze, oni pa zares boljše snajperje,« je povedal.
Kaj pa če se kljub podvojeni proizvodnji in boljši kakovosti trgovina ustavi? Nemški in francoski mlečni kmetje so v 15 letih podvojili pridelavo mleka, s povprečnih 20 litrov na več kot 40 litrov mleka na kravo. A kaj pomaga, ko je odkupna cena padla na nevzdržnih 20 centov za liter, proizvodna je namreč 35 centov! Tudi sinovi tradicionalnih kmetij razmišljajo; še naprej proizvajati mleko in proizvajati še večjo izgubo, preklopiti na ekološko pridelavo ali opustiti zemljo za vedno. V čem se te zgodbe razlikujejo? Pek lahko že jutri spet peče kilogramske hlebce, a ko mladi kmet opusti zemljo... Videl sem novozgrajeno opuščeno štalo zbolelega prašičerejca, ki je samevala v pajčevini. Stvari ni mogoče več pognati.
