Peter je Miklavž in
 superkrvodajalec

Ko ti krvodajalstvo pride v kri, se temu poslanstvu ne moreš več odreči. To sta že zdavnaj spoznala tudi 64-letni Peter Repovž iz Šmarjete in 55-letni Stražan Marjan Košir, ki sta v četrtek v svojo krvodajalsko knjižnico zabeležila prav posebno številko, prvi 100, drugi 110. Tolikokrat sta namreč že sedla na krvodajalski stol in darovala to nenadomestljivo življenjsko tekočino.

»Krvodajalstvo je nekaj povsem naravnega: če smo zdravi in če imamo možnost, je naša dolžnost, da pomagamo. Pravzaprav Slovenijo držijo pokonci prostovoljci in gozdovi,« se nasmehne Peter Repovž, upokojeni krkaš, ki je leta 2013 v tovarni zdravil Krka prejel celo laskavi naziv prostovoljec leta. Že vrsto let je aktiven spremljevalec pri Prijateljstvu bolnikov in invalidov, planinski vodnik in vodja bratovščine odraslih skavtov, decembra pa otroke razveseljuje v vlogi Miklavža. Pomoč ljudem mu pomeni način življenja: to so mu privzgojili že starši, to poslanstvo pa je prenesel tudi na otroke, sin je reševalec, obe hčerki pa medicinski sestri. In vsi so krvodajalci.

Glede na svoja leta bo Peter lahko kri dal verjetno še dvakrat, Marjan Košir pa bo zagotovo še velikokrat obiskal Center za transfuzijsko dejavnosti Novo mesto. »Prvič sem dal kri pri 18 letih, tik pred odhodom v vojsko, potreboval sem namreč dan dopusta,« prizna Marjan, ki prav tako rad pomaga vsakemu, ki potrebuje pomoč. 
Reden krvodajalec je bil že njegov oče, dosegel je precej visoko številko, čez 50, potem pa je zaradi sladkorne bolezni tudi sam potreboval kri, amputirali so mu obe nogi. »Tudi misel na očeta me žene k temu humanemu dejanju, sicer pa sta krvodajalca tudi sin in žena, hčerki pa še zbirata pogum,« se nasmehne Košir, zaposlen pri GG Novo mesto.