STRAŽIŠČE PRI KRANJU – Pred petimi leti je Peter Rozman od starih staršev prevzel eno starejših kmetij v Stražišču pri Kranju, domačijo Pr' Korošc', ki je bila menda prvič omenjena že v 17. stoletju. Danes ob neprecenljivi pomoči žene Martine, občasno pa jima na pomoč priskočijo tudi njeni bratje, obdeluje trinajst hektarov kmetijskih zemljišč na bližnjem Sorškem polju, skrbi za dvajset hektarov gozda v okolici Besnice in bdi nad hlevom, v katerem je 40 glav govedi. To jesen je postal 30-letni Peter Rozman inovativni mladi kmet. Brez dlake na jeziku pove tisto, kar je dobro znano tudi marsikateremu drugemu slovenskemu kmetu: »Plače na kmetiji ni. Zavedati se je treba, da je kak mesec težje, spet drugič malo lažje. A da se preživeti. Ne moreš pa pričakovati, da boš za svoje delo, pa čeprav to traja od jutra do večera, dobil tisoč evrov plače.«
Prisegajo na zelenjavno klasiko
Petru Rozmanu, ki se ukvarja z gozdarstvom, poljedelstvom in govedorejo, sta naziv inovativnega mladega kmeta prinesla pravzaprav dva izuma, saj je izboljšal cepilnik za drva in izdelal povezovalnik drv. O tem, ali bo izuma patentiral, ne razmišlja niti v sanjah: »Če bodo moje ideje komu pomagale olajšati delo na kmetiji, naj si kar izdela podobne naprave.« O svoji inovatorski poti, ki se dogaja kar nekako spotoma in spontano, pa skromno pove, da ko ugotoviš, kaj bi ti lahko olajšalo delo na kmetiji, to preprosto narediš.
Podobno kot na sosednjih kmetijah v tem delu Stražišča tudi k Rozmanovim usmerjajo obcestne tablice, ki vabijo k nakupu doma pridelane zelenjave. Kupci, naj bodo stalni ali tisti, ki so prvič tu, prisegajo na železno zelenjavno klasiko, torej na krompir in zelje, čeravno jim mladi gospodar nemalokrat ponudi tudi kaj novega in drugačnega: »Pridelujmo tudi zlato peso ter belo in vijolično korenje. Po teh, drugačnih sortah, radi posežejo predvsem šefi kuhinj v bližnjih gostilnah ali v blejskih hotelih, preostali kupci pa nove sorte sicer poskusijo, vendar se na koncu vseeno vrnejo h klasiki.«
Predrago posredništvo
Iskrivo zgovorni mladi kmet opaža, da v zadnjih letih prodaja izdelkov na domačem dvorišču narašča. »Kupcem je všeč, če imajo stik s kmetom oziroma pridelovalcem. Ni jim vseeno, od kod je hrana, ki se znajde na njihovih krožnikih, poleg tega pa je vse več takšnih, ki jim je jasno, da se hrana draži, če gre skozi roke posrednikov,« razmišlja Rozman. Posredniki nemalokrat odnesejo polovico zaslužka, kar pomeni, da kmetu ne ostane kaj veliko, je sogovornik kritičen do ustaljenega potovanja hrane od kmeta do potrošnika: »Krog preprosto ni pravilno razdeljen.«
Nemalo ostrih zna povedati tudi o odnosu države do kmetov, ki bi morala spodbujati domače pridelovalce: »Če bi se kmetijska politika le malo spremenila, bi lahko začeli izvažati, ne pa da uvažamo skorajda vse. Oglaševanje slovenske hrane, kot to počnejo nekateri večji trgovci, je odlično, in prav je tako. A zavedati se je treba, da kupec, ki pride v trgovino po slovenski izdelek, zraven kupi še mnogo drugega, tujega.«
Idej mu ne bo zmanjkalo
S tem, da je delo na kmetiji od zore do mraka, se je Peter seznanil že v rosnih letih, saj vse življenje živi na domačiji, ki jo je od starih staršev prevzel leta 2007. Z ženo Martino imata tri otroke: štiriletno Hano, triletno Zalo in dveletnega nadobudneža Jana. Poleg ukvarjanja s kmetijo in družino se Peter rad pridruži tudi vrstnikom v Društvu kranjske in tržiške podeželske mladine, kot večina avtohtonih Stražiščanov pa je tudi naš sogovornik član tukajšnjega prostovoljnega gasilskega društva – to je, mimogrede, ravno letos praznovalo častitljivih 110 let.
Ali se je prav odločil, ko je pred petimi leti prevzel kmetijo? »S finančnega vidika odločitev zagotovo ni bila pravilna. Če pa gledam z vseh drugih vidikov, sem se seveda odločil prav. Od rojstva sem že na kmetiji, in odkar vem zase, smo morali delati, če smo hoteli preživeti,« pove o življenju na gorenjskem podeželju.
Ob mislih, ki hitro in gladko tečejo iz sogovornikovih ust, ni težko napovedati, da izumov Pr' Korošc' ne bo zmanjkalo. Menda se v Petrovi glavi že podijo zamisli, kako bi izboljšal kakovost travne silaže.