LOG PRI BREZOVICI – Prejeli smo klic na pomoč iz vasice blizu Ljubljane, kjer naj bi se v spalnem zaselku Mole dogajala prava grozljivka. Morda se kdo še spomni petelinjega amandmaja, ko so veljaki v občini Log - Dragomer z odlokom prepovedali kikirikanje in lajež med deseto uro zvečer in šesto zjutraj. Zdaj se dogajajo še hujše reči, so nas obvestili iz Civilne iniciative Log pri Brezovici in nam povedali, kako hude težave stanovalcem povzroča kmet Albin Novak. »Že več kot 20 let se borimo in opozarjamo, kaj počne gospod Novak z nami – ljudmi, živalmi, okoljem in naravo, kako spušča konstantno podnevi in zvečer gnojnico iz hleva kar v potok v spalnem naselju, in to kar 15 cistern na dan,« so napisali v pismu.
Razkrili so še, da jih poleg smradu moti tudi nenehni hrup traktorjev in cistern, in tudi petelini jim ponoči kratijo spanec. »Mi smo spalno naselje, tukaj pa vse smrdi po gnoju, ves čas ropotajo stroji, pojejo petelini. Oni redijo živali tukaj ob naših hišah, gnojnico pa spuščajo kar v bližnje potoke. Prav nobene kontrole ni nad vsem tem. Bili smo že na več sestankih na vseh institucijah, od ministrstva za kmetijstvo do inšpektorata za okolje, pri varuhinji človekovih pravic, a nam ne dajo besede. Kmetijska inšpektorica, pri kateri se nas je zbralo 21, nas je celo zmerjala, da smo nestrpni. Sumimo, da če si v pravi stranki, lahko pač počneš, kar ti paše. Kako naj se mi, mali ljudje, borimo proti taki strankarski hobotnici?« se sprašujejo. Za konec še pristavijo, da je kmetija Novakovih pravzaprav črna gradnja in da nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja. Objekt naj bi bil zaščiten kot kulturna dediščina in to po mnenju civilne iniciative pomeni, da ga ne bi smeli spreminjati, ne videza ne uporabe. »Ko smo se priselili v naselje v Molah, je imel pet živali, zdaj jih je 200. Kdo mu je dovolil, da ima toliko živali?« se sprašujejo.
Preselili bi se Albin Novak nam je povedal, da so že leta 1972 z občino začeli razmišljati, da bi se preselili in tako zagotovili mir in prostor za spalno naselje. Novakovi bi se bili pripravljeni preseliti in so že imeli lokacijski načrt in študijo o vplivu na okolje, a se je potem občina iz projekta umaknila, saj za selitev ni imela denarja. Potem je skupščina občine odločila, da kmetija ostane tam, in izdala dovoljenja, v kakšnih gabaritih se lahko širi. Pri tem so v obliki priglasitve del dobili dovoljenje, da se med hlevom in svinjakom vse skupaj prekrije s streho, nekaj let pozneje pa jim je inšpektor sporočil, naj to legalizirajo z gradbenim dovoljenjem, kar so tudi storili. Gradbeno dovoljenje nam pokažejo, potrdijo pa nam ga tudi na Upravni enoti Vrhnika. Glede uporabnega dovoljenja nam je Albin Novak pojasnil, da tega dokumenta nima in ne potrebuje nihče v Sloveniji, razen tiste kmetije, ki uveljavljajo prošnjo za evropska sredstva. |
Štiristo let od zore do mraka
Podamo se v vas, eno od tistih, ki je zelo priljubljena med priseljenimi meščani, ki bi si radi zagotovili mir in naravno idilo, a dovolj blizu mesta, kjer je vse na razpolago. Na dvorišču velike kmetije, ki je kar nekako ujeta med stanovanjske hiše, nas pričakajo domnevni črnograditelji in onesnaževalci okolja Novakovi: upokojena gospodarja Albin in Marija Novak in mladi gospodar Iztok Novak z ženo Lidijo in dvojčicama, še treh otrok pa v tistem ni bilo. »Zaradi petelinov je k nam prišla celo ekipa nemške televizije ZDF, pri tem pa so nam povedali, da se nam vsa Evropa smeje zaradi tistega odloka. Petelina imamo samo še enega, druge so nam zastrupili, a pritisk na nas se še kar noče končati, pa smo zagotovo kmetija z največ dokumentacije v Sloveniji, če malo pretiravam,« nas pozdravi Iztok Novak.
Že 15 let imajo težave s sosedi, pripoveduje, pa ne z vsemi, ampak samo z eno družino, z vsemi drugimi se dobro razumejo in se včasih tudi družijo na njihovem dvorišču. »Pa iz šole in vrtca prihajajo na ogled naše kmetije in na radgonskem sejmu smo nekoč, ko smo še redili prašiče, dobili srebrno medaljo,« nam pove Marija Novak. »To je res neumno, da se spravljajo na nas. Vsakič, ko se zamenja vlada ali minister, pride kak nov inšpektor, in seveda ne ugotovi nobene nepravilnosti. A oni še kar nadaljujejo.«
Tudi njen sin se samo še čudi: »Tukaj živimo in kmetujemo že zelo dolgo, oni pa so se sem priselili. In mi jih motimo? Naša kmetija je bila že pred 400 leti omenjena v vojaških kartah in mnogo generacij je od jutra do mraka garalo, da so preživele, zdaj pa bi nas radi kar uničili. To je tista logika: zakaj bi potrebovali krave, če gremo lahko v trgovino in kupimo mleko.«
Ne najdejo nepravilnosti |
Z gnojem le gnojijo
In zdaj k glavni obtožbi, da v bližnje potoke zlivajo po 15 cistern gnojnice na dan in da imajo preveč živali. Ob 120 glavah govedi nastane verjetno kar veliko gnoja. Kaj počnejo z njim? Ga res zlivajo kar v potoke? »Seveda ne, to bi bilo hudo neumno. Gnoj namreč potrebujemo za gnojenje, in če bi ga zlivali stran, bi morali kupovati drugega in umetnega. Mi ravnamo po nitratni odredbi, ki natančno predpisuje dneve in načine razvoza, takrat, ko ga ne smemo razvažati, ga hranimo v gnojnih jamah in skladiščih. Število živali pa je tudi omejeno glede na površine in vse živali imamo registrirane v CRG, to je centralnemu registru,« pripoveduje mladi gospodar.
Za konec nas popelje še po kmetiji in nam pokaže potok, pravzaprav bolj graben, kamor naj bi spuščal gnoj s kmetije. Ker v njem prav veselo plavajo številni paglavci in ker nam Lidija, mamica petih otrok razloži, da se otroci prav radi igrajo ob tej vodi in lovijo živelj v njem, bi res težko rekli, da je potok onesnažen in brez življenja. Da je z Novakovimi vse v redu, pa nam potrdi tudi bližnji sosed, ki pristopi in pove, da so dobri sosedje in da nikoli ni bilo nobenega problema. Nekako že razumemo bližnje sosede Novakovih, da jih motijo glasovi s kmetije, vendar pa se na srečo tokrat njihove pritožbe niso izkazale za upravičene.
