Marsikomu, ki se te dni že kuha kje na celini, misli bežijo k oddihu na obali. Za kaj takega je najbolj vabljiva mivka portoroške plaže, ki je Slovencem te dni najbližja tudi zato, ker pot do nje mine brez strahu pred čakanjem na mejnih prehodih. Ne nazadnje je sila priljubljena tudi zaradi prijetnega ugrezanja stopal v toplo mivko, pisanih senčnikov, udobnih platnenih ležalnikov in prijetne lenobne atmosfere. Centralna plaža Portorož je uradno sezono odprla te dni in vsak dan je bolj živahno. Mladi se najraje namestijo na travnatem predelu in na pomolih, starejšim je ljubši ležalnik pod sečnikom na mivki, vse pa po osvežitev rado zanese na terase lokalov, ki kot pahljača obkrožajo kopališče. Ob poletnih vikendih se bo na tej daleč največji urejeni plaži pri nas zbralo tudi čez 3300 kopalcev. Tudi letos so jo temeljito pripravili in posodobili, kar bo zagotovo privabilo še več ljudi. Radi jo obiskujejo, ker je urejena, vstop pa je brezplačen. Vse drugo, na primer ležalnik in senčnik, se ob najemu seveda plača. S to plažo so tesno povezani začetki slovenskega obmorskega turizma. Manj znano je namreč, da obmorski kraji še pred slabimi dvesto leti sploh niso bili oblegani. Obala je povsod po svetu veljala za kraj, ki ne ponuja ničesar. Porjavela polt nekoč ni bila čislana, saj je bila značilna za ljudi iz nižjih družbenih slojev, ki so opravljali fizična dela na prostem. Kopanje prav tako ni bilo priljubljeno in morska voda ter zrak sta sploh veljala za nezdravo okolje.
Šele medicinska spoznanja o koristnosti morske soli, zdravilnih učinkih morskih kopeli in morskega zraka so v drugi polovici 18. stoletja dala priložnost obmorskim krajem, da stopijo na pot turizma. Tako so se ob prelomu v 19. stoletje počasi tudi v Portorožu pojavile prve vile, ki so omogočale premožnim lastnikom udobno letovanje. Priljubljenost kraja se je močno povečala, ko je bil leta 1910 zgrajen odličen zdraviliški hotel Palace Kur Hotel, današnji Kempinski Palace Hotel. Z dvesto sobami je veljal za najodličnejšega na vzhodni obali Jadrana. Pomenil je prelomnico v razvoju portoroškega turizma. Prihajali so številni tovarnarji, trgovci, visoki oficirji in premožneži iz avstro-ogrskih dežel.
Podnevi kopanje, ponoči žur Letos so plažo po osmih letih osvežili s kar 500 kubičnimi metri nove mivke, popravili so enega od štirih pomolov, ki se je pogreznil pod težo obiskovalcev ob novoletnem skoku v morje, popravili so vse poškodovane sanitarije in tlakovane dostope ter poti. Sredi plaže so uredili še betonsko Sončevo ploščad, ki je čez dan namenjena kopalcem, ob večerih pa prireditvam, tudi kulinaričnim. Poleg tega je Občina Piran obnovila vhod na plažo pred hotelom Kempinski. Od tam so umaknili stojnice s kramarijo in tako precej polepšali videz tega dela Portoroža. P |
Vsako leto kaj novega
Po koncu prve svetovne vojne je Istra prešla pod Italijo in konec dvajsetih let so uredili še za Portorož danes prepoznavno centralno plažo, ki je pomemben del njegove ponudbe. Zato jo skrbno negujejo in posodabljajo ter vsako leto na njej ponudijo kaj novega. Tudi letos je ponosni prejemnik že jubilejnega dvajsetega okoljskega priznanja modra zastava, ki ga podeljuje Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (Doves). To je najbolj cenjen evropski okoljski znak, ki ga prejmejo le kopališča, ki so zavezana k trajnostnemu delovanju za varno, čisto, urejeno in kakovostno plažo s pestro ponudbo. Na to so v Komunalnem podjetju Okolje Piran, ki plažo upravlja, toliko bolj ponosni. Plaža obsega 25.000 kvadratnih metrov površine z mivko ali naravno travo in, kot zatrjujejo, kopanje je zagotovljeno v čisti in neoporečni morski vodi na 24.000 kvadratnih metrih ograjene ter označene površine. Na njej so štirje dolgi leseni pomoli, več kot tisoč ležalnikov in 500 senčnikov. Enodnevni najem senčnika je pet evrov, ležalnika prav toliko, za senčnik z vgrajenim sefom pa je treba odšteti šest evrov.
Za nižjo izposojnino so na voljo tudi enotedenski in celo 15-dnevni najemi. Prhanje na plaži je brezplačno, uporaba sanitarij, ki so prirejene za invalide, pa stane 50 centov. Pred mesecem so v sodelovanju z lokalnimi potapljaškimi društvi izvedli vsakoletno akcijo preseljevanja leščurjev z ozna- čenega plavalnega območja plaže. Zaščiteni so in so se zadnja leta močno razmno- žili. Vsako leto se zaradi njih zgodi kakšnih 15 nesreč, saj so v mulju že v globini kakšnega metra. Tako se lahko neprevidni kopalci in še zlasti razigrani otroci grdo porežejo. Takšne nevarnosti zdaj skoraj ni, saj so jih v globlje morje in onkraj meje kopališča preselili skoraj 1000.
Ljubitelje aktivnih počitnic čaka bogat izbor športnih dejavnosti oziroma vodne rekreacije. Kot je povedala Sandra Martinčič Loboda iz Okolja, izposojajo supe, kajake, kanuje in jadrnice. Ponujajo odbojko na mivki in vaterpolo, na prostem so fitnes naprave in otroška igrala. Za letos so pripravili vodene vadbe jutranje joge, čez dan aerobike in gimnastike v vodi, pilatesa, zumbe, teka, ob popoldnevih bo živahno v otroškem klubu, zvečer pa bo tam letni kino, ob vikendih se bo tudi zaplesalo ob glasbi didžeja. »Vsak dan bo med 10. in 18. uro na plaži delovala knji- žnica in letošnja novost, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, bodo sobotne in nedeljske delavnice o temeljnih postopkih oživljanja ter tudi o tem, kako ravnati v primeru opeklin zaradi sonca ali meduz,« napoveduje Martinčič Lobodova. Temu dodaja, da je na plaži ambulanta, ki je popolnoma opremljena za prvo pomoč, v njej pa je vedno šest reševalcev, zaposlenih imajo 10. Omenimo še to, da ponoči plažo varujejo varnostniki. Kopanje takrat ni dovoljeno, zelo hitro pa preprečijo tudi vsak poskus nočnega žuriranja na njej, ki je bilo včasih precej razpaseno.
