LJUBLJANA – Slovenskim bankam smo pomagali s skoraj petimi milijardami evrov, v preteklih dneh pa so javnost razburila namigovanja o domnevnih nepravilnostih pri njihovi sanaciji. Duhove pa v teh dneh buri tudi izbris podrejenih obveznic.
Kaj je bilo prej: bančna luknja ali odrejen izbris?
Pojasnila na to temo so poskušali poiskati v oddaji Tarča na nacionalni televiziji, kjer je Alenka Žnidaršič Kranjc, sicer tudi ena od razlaščenih imetnikov obveznic, ostro dejala, da je bila bančna luknja znana že konec leta 2012. »Potem ko sem prebrala članek gospoda Kotnika, bi pričakovala, da bo kdo pristal v zaporu ali da ga bo nekdo resno tožil, da ga bo kdo povabil na policijsko postajo in ga začel resno izpraševati, pa nič,« je povedala in dodala, da če bi bila ona na Banki Slovenije odgovorna za to, kar se dogaja, bi danes pospešeno odstranjevala dokumente. »Banka Slovenije je izdala navodilo, da ni bilo možno prikazati izgube v 2013. To je najmanj zavajanje upnikov,« je povedala v nadaljevanju oddaje.
Stanislava Zadravec Caprirolo z Banke Slovenije je pojasnila, da je bila najprej bančna luknja, šele potem pa je bila sprejeta odločitev o izbrisu podrejenih obveznic. Kot pravi, se je primanjkljaj v bankah iz leta v leto le povečeval, medtem ko lastniki tega niso želeli sanirati.
Tadej Kotnik, ki je domnevne nepravilnosti pri sanaciji bank razkril, pa je Mitjo Mavka (EBRD, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance) spomnil, da so bili rezultati v zvezi z bankami znani šele decembra 2013, medtem ko so člen o izbrisu v predlog zakona vključili že septembra istega leta. Mavko ga je tu popravil, da so takrat pristali na izbris hibridnih obveznic, ki se lahko štejejo v kapital delujoče banke in takrat so predpostavljali, da so naše banke (še) delujoče.
Medja: NLB kroničen diabetik in pijanec
Predsednik uprave NLB Janko Medja pa je poudaril, da je v zakonu o bančništvu podlaga za izbris podrejencev povsem jasna, poleg tega pa ta zakon pri ocenjevanju kapitala banke predvideva, da se uporabi scenarij likvidacijskih vrednosti. Kot pravi, metod, po katerih se opravljajo stresni testi, ni poznal: »NLB je bil objekt, na katerem se je vse izvajalo.« Po njegovih besedah se je uprava NLB celo uprla Evropski komisiji in delnice prodala po ceni na trgu. Zanimivo je ilustriral tudi stanje NLB, ko je tam začel delati: »Ko sem prišel v NLB, je bila banka kroničen diabetik, pijanec in še malo obstreljena. Nobeden ni vedel, ali bodo dovolj tablete ali operacija …«
Eden od razlaščencev, Jožko Peterlin, pa je prepričan, da se je že pred dvema letoma vedelo, katera posojila so slaba, a so vsi, tudi Banka Slovenije, gledali stran. Odvetnik Miha Kunič je izpostavil, da priporočila Evropske komisije, med katerimi so tudi priporočila o izbrisu, niso zavezujoča, temveč so to le direktive. Pristavil je tudi, da so banke obljubljale vračilo za podrejene obveznice v vsakem primeru, razen v primeru stečaja.
Nekdanja premierka Alenka Bratušek pa je dodala, da se danes o dokapitalizaciji govori preveč lahkotno, pred dvema letoma pa nismo vedeli, ali bomo lahko plačali svoje račune. »Če bi šle banke v stečaj, bi vsi izgubili vse,« je še poudarila.
