CELJE – »Rojstni dan bo kot nalašč, da izpraznimo plastenke in pločevinke,« je bila že po našem telefonskem klicu, ko smo jo obvestili o nagradi, opazno zadovoljna Celjanka Marija Nina Kocen. Prav neverjetno, koliko nagrajencev ima ravno v času akcije rojstni dan. Naša nova nagrajenka prebiva v blokovskem delu severnega celjskega naselja Lava in toliko pijače na kupu v življenju najbrž še ni videla. Previdno povpraša, ali je vmes tudi veliko alkoholnih. »Ne pijem alkohola. To sem doživljala pri mojih starših. Oba sta pila. Sama spijem kakšen kozarček ali dva na leto, samo ob posebnih priložnostih.«
Med te priložnosti Marija Nina ne uvršča rojstnih dnevov. A tokrat bo drugače. »Doslej jih nisem proslavljala. Niti abrahama ne,« pove 59-letna upokojenka. »Pijačo bom prihranila do konca meseca. Kar v dnevni sobi bo počakala, v kleti tako ni prostora. Vidim, da je veliko piva. Nič ne de. Zet ga ima zelo rad, pa njegov oče tudi.« Nagrajenka je najbolj vesela sokov, zaradi štiri- in šestletnih vnukov. Zdaj že dolgo živi sama. Sosedje si zvedavo pasejo oči na paketih, namenjenih v njeno stanovanje. »Saj vidite, z vsemi se pozdravljamo, dobro se razumemo, kakšnih posebnih stikov pa nimamo. Sem prvoselka, veliko stanovalcev se je v teh letih zamenjalo.«
Izda nam skrivnost, za katero se izkaže, da pravzaprav niti ni tako tajinstvena. Marija Nina piše pesmi. V drugi polovici devetdesetih let je izdala dve pesniški zbirki, ki ju pokaže. »Gospa Marija, mi verjamete, da imam v domači zbirki tole vašo knjigo?« se tudi sam močno začudim, ko prepoznam naslovnico. Tega se razveseli prav toliko kot nagrade. Podari mi rokopis pesmi Mladini, posvečene mladim naše domovine, iz prve pesniške zbirke Ples želja. »Zbirk ne izdajam več, a pesmi še vedno nastajajo. Občasno jih objavljam v društvenih revijah. Slovenske novice sicer kupujem ob torkih in petkih, pa kadar je v njih priloga 50 plus, sicer rada kolesarim in hodim v hribe.«
