Marija in Ferdinand Kocuvan s Peščenega Vrha pri Cerkvenjaku sredi Slovenskih goric sta ena izmed redkih kmetov, ki gojita krmno peso, repo in korenje. »V moji mladosti, tudi veliko let pozneje, smo za krmljenje prašičev sejali krmno korenje, ki je bila druga letina na njivi. Sejali smo ga v ječmen in pšenico. Ko smo ju poželi, se je korenje razraslo in smo ga, da ga ni prerasla trava, le okopali. Še pomembnejša je bila krmna ali svinjska pesa, ki smo ji rekli runa in smo jo sejali kot samostojno rastlino spomladi. Gojili smo jo tudi tako, da smo jo poflancali, presadili kot sadike. Peso smo pozimi, ko ni bilo več trave, naribali na ročnem ribežu, pozneje pa tudi s strojem, ki smo mu rekli reporeznica, in jo dajali prašičem,« razlaga Marija, ki je ponosna na podeželsko življenje, in hkrati dodaja, da je največji plod tehtal 17 kilogramov, več pa je bilo takih, ki so težji od 10 kilogramov. Zakonca živita na mali posesti, in kljub temu da sta v pokoju, otroci pa so že ustvarili lastne družine in odšli od hiše, obdelujeta posest. Kot pravita, jima je to bolj kot ne konjiček. V njuni okolici, tako je tudi drugje, nihče ne redi živine ali prašičev.