Ne boste verjeli, znova nas napada ptičja gripa. Nekoč je bil znameniti H5N1, pred debelimi tremi leti H7N9, danes se poskuša čez mejo mimo žičnatih ograj prešvercati H5N8. Gre za oznake virusov, naseljenih na vsakovrstni perjadi. Pred leti so k nam prifrčali iz Azije, tokrat menda z Antarktike. Ptičjo gripo z najnovejšo oznako so odkrili v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem, tudi že pri naših južnih sosedih. Danes, jutri bo pri nas. Panika se bliža, farmaciji in politiki so taka stanja pisana kožo. Preizkusijo svojo moč, dobički so izmerljivi v evrskih milijardah in še čem.
Spomnim se tistih mesecev leta 2005, ko nas je napadal znameniti hapetenena. V strahu pred pernato influenco so tudi najbolj zapriseženi ljubitelji malih živali celo svoje govorno že usposobljene papagaje ponoči skrivoma spuščali v ljubljansko meglo, najbolj zadrti ptičjeljubci so razdirali lastovičja gnezdišča pod napušči streh, največji obiralci slastnih hrustljavo ocvrtih piščančjih bedres pa so raje nadomestno glodali žabje krake. Bomo enako panični tudi desetletje pozneje? Kajti za virus, ki prihaja, nam z ljubljanske veterinarske fakultete sporočajo, da zna biti še močnejši od znamenitega H5N1.
Kaj pa če se nas je nekdo odločil pod krinko domnevne pandemije zasužnjiti in spraviti v dodatno odvisnost od vsemogočne farmacije? In kaj če se borimo zoper nekaj, česar nikoli ni bilo in še ni? Ko po Evropi na desettisoče predvsem starejših ljudi umira zavoljo razno raznih drugih viroz, ni nobene panike. Zdaj, ko naj bi bila okužena pernata aviacija domnevno kriva nekaj smrti tam nekje, pa že mrzlično zvonijo vsi zvonovi. Po svoje logično. Ni namreč skrivnost, da je znameniti tamiflu, tistikrat menda edino učinkovito zdravilo zoper namišljeno bolezen, v žepe farmacevtskih gigantov natlačil milijarde evrov.
Nihče doslej še ni črno na belem potrdil, da človeški virus ptičje gripe sploh obstaja. Četudi si nekateri to očitno srčno želijo. Smo torej globalni talci nečesa, česar v resnici sploh še ni. Morda bo, morda ne bo. Zadnji jezdec apokalipse je torej še daleč od naših vrat. Vsaj tako kot so daleč od nas z virusom H5N8 domnevno okuženi pingvini na Antarktiki. Za katere še nisem slišal, da bi znali leteti.
