Perla, Megi in Trina potrebujejo pomoč

VELENJE – Splošno gospodarsko krizo poleg ljudi vedno bolj čutijo tudi živali ter vsi drugi povezani s takimi in drugačnimi štirinožci. K sreči pa med nami obstajajo mnogi dobrosrčni prostovoljci in posamezniki, ki jim ni vseeno za usodo zapuščenih, zavrženih in zanemarjenih živali. In če že uradne institucije ne morejo ali pogosto niti nočejo ustrezno pomagati živalim in jih reševati iz nemogočih razmer, potem so tukaj aktivisti različnih društev za zaščito živali ter sploh ljubitelji teh živih bitij. Med slednjimi so tudi številni člani in simpatizerji vseslovenskega društva za zaščito konj.

Zmanjkuje jim krme

Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas posvečajo živalim, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu ter našlo nov dom, toplino in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. Žal pa se niti pri njih ne cedita med in mleko, zato kljub veliki želji pogosto ne morejo pomagati tem plemenitim živalim, saj jim zlasti v zimskem in pomladnem času zmanjka krme, še zlasti za tiste živali, ki jih imajo v svojem 'zbirališču' za konje v Velenju, kjer konča največ živali, ki jim je boginja Fortuna v življenju namenila grozno slabe in nič kaj prijetne izkušnje. 

24-urno dežurstvo

»Tokrat moramo nujno pomagati trem deklicam, ki potrebujejo redno veterinarsko oskrbo in posebno prehrano, da si bodo lahko opomogle in zaživele novo življenje. Za društvo je to velik zalogaj, a tako zelo si želimo, da bi jim lahko pomagali in bi tudi tem trem lepotičkam nekoč uspelo pogumno stopiti v življenje. Mi se borimo za njihova življenja, ob njih dežuramo 24 ur dnevno. Prosimo vse, ki lahko pomagajo po svojih močeh, da jim bomo lahko nudili, kar potrebujejo. Mlada življenja so, pa so preživela že toliko gorja«, nam je povedala Natalija Nedeljko, operativni vodja del v Društvu za zaščito konj in oskrbnica konj v prehodnih boksih v Velenju.

Perlo je odkupil mesar

Prosijo pomoč za tri kobilice: prva je 65 cm velika stara bela ponica, ki so ji dali ime Perla, izredno ljubka in mirna, a hudo zanemarjena in zapuščena. Že več let ji niso obrezali kopit, njena dlaka je zanemarjena, povsod po telesu je polna malih ranic. Je tudi izredno suha. Reševali so jo iz obupnih razmer, in to ob pomoči enega od mesarjev, saj je lastniki društvu niso hoteli odstopiti niti prodati. »Preden pa bi ukrepala inšpekcija, bi bilo zanjo že veliko prepozno. Tako sem prosila mesarja, da jo je odkupil pod pretvezo, da jo bo imel za zakol. Bil je pošten in nam jo je tudi brezplačno pripeljal. Trenutno je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju, zanjo pa z velikim veseljem skrbijo prostovoljke društva, saj se je vsem neizmerno usedla v srce. Žal pa ta naša mala deklica potrebuje nekaj veterinarske pomoči, da si bo lažje opomogla.«

Megijina skrbnica umrla

»Druga punca, za katero se nam je uspelo dogovoriti in smo jo reševali, pa je enoletna Megi. Znašla se je v družini, ki zanjo ne more skrbeti, saj je oče invalid, ena hčerka je prizadeta, mati je psihični bolnik, druga hči, ki je skrbela za vse, pa je tragično umrla. So zelo revna družina, dobesedno nimajo niti za kruh, kaj šele, da bi imeli dovolj, da bi lahko žrebički nudili dostojno življenje. Tudi na vzrejo in rejo konj se ne spoznajo. Sicer so se po smrti hčerke in v njen spomin še poskušali truditi, a so sami spoznali, da ne morejo in ne zmorejo več. Poklicali so nas in prosili, da jim pomagamo ter žrebičko za minimalni denar odkupimo. Tudi Megi je izredno zanemarjena, shujšana, in čeprav je stara eno leto, je kot 6-mesečni žrebiček. Praktično je pred pragom smrti. Tudi Megi je nastanjena v prehodnih boksih v Velenju«, dodaja Natalija Nedeljko.

Trina je bila na robu smrti 

Tretja deklica, ki so jim jo prvega aprila letos podarili staro komaj nekaj ur, pa je Trina. Njena mama je umrla pri porodu, lastniki ji niso znali pomagati in bila je obsojen, da brez mame umre tudi ona. »Nato se je hčerka spomnila na nas, poklicala in prosila za pomoč. Čez dobro uro je bila pri naši prostovoljki Maji, ki se od takrat za njeno življenje bori 24 ur na dan. Vsakodnevno jo obiskuje tudi veterinarka, saj je malčica še vedno na infuziji, potrebuje pa tudi posebno hrano, mleko v prahu in dodatke za imunski sistem, da bo lahko preživela. Danes je stara 20 dni in za svoje življenje se bori z vsemi silami. Veterinarji pravijo, da je borka in da je najhujše od najhujšega že dala skozi, da pa bo zanjo še nekaj časa potrebna posebna skrb, da si bo opomogla. Trina je nastanjena v okolici Ljubljane, saj dnevno potrebuje pomoč specialistov VF Ljubljana.«