Penina sredi zakladnice kulture

Ni Slovenca, ki ne bi poznal radgonske penine, ranine in janževca, da o tramincu s črno etiketo ne govorimo. Manj znano pa je, da je to zanimivo mesto ob Muri, ki slovi tudi po kmetijskem sejmu, velika zakladnica kulture. Kraj je imel v preteklosti zaradi prometnih poti pomemben strateški položaj. Radgona je bila ena glavnih štajerskih obrambnih postojank proti Ogrski, reka Mura je bila vrisana že na starih vojaških zemljevidih z imenom Murus.

Nad mestom stoji mogočen grad, ki pa ga lahko vidimo le z druge strani reke, z avstrijskega Bad Radkersburga. Stal je že pred letom 1182, od grofov Spanheimov dalje se je zamenjalo precej lastnikov. Vsa starejša zgodovina mesta je povezana z njegovo usodo.

Pod gradom na desnem bregu Mure sta Spodnji in Zgornji Gris, strnjene hiše najstarejšega dela Gornje Radgone, ki sta po letu 1900 postala trg, mesto pa po drugi svetovni vojni. Radgona je bila en kraj, po koncu prve svetovne vojne pa je 1920. desni breg z novo mejo prešel k novi državi, Kraljevini SHS, levi pa k Avstriji.

V Gornji Radgoni je veliko za videti. Že njena okolica z vinogradi je nekaj posebnega in ponuja čudovite možnosti za kolesarje in pohodnike. Ogled gradu vam bo vzel precej časa. Tudi v župnijski cerkvi sv. Petra iz 15. stoletja boste našli marsikaj lepega. Pod njo je park spomenikov in zgodovinskih znamenitosti mesta. Obnovljena stavba Starega Špitala na Maistrovem trgu je iz začetka 17. stoletja. Ob cerkvi sv. Petra so postavili spomenik – svetilnik v spomin padlim žrtvam in Maistrovim borcem iz prve svetovne vojne. Načrt zanj je izdelala skupina arhitektov iz šole Jožeta Plečnika po osnutku Simona Kregarja iz Ljubljane. Žal so ga aprila 1941 razstrelili Nemci, ki so prodirali v Jugoslavijo in zasedali naše ozemlje. Domačini so po 1945. sestavili ostanke, 2004. pa je bil obnovljen.

Leta 2001 so pod hribom cerkve sv. Petra na majhnem trgu postavili novo spominsko ploščo ob deseti obletnici vojne za samostojno Slovenijo. Na podstavku stoji plošča z napisom Nikoli več v treh jezikih, devet kromiranih pokončnih cevi s kapiteli predstavlja devet slovenskih dreves.

Poleg plošče boste lahko videli Alejo velikih z doprsnimi kipi dr. Antona Trstenjaka, Petra Dajnka, Antona Kremplja, Manka Golarja, Jožefa Veršiča, Franca Simoniča, Janka Šlebingerja in Franceta Vebra. V neposredni bližini je hiša, v kateri je živel znameniti knjižničar in slovničar Janko Šlebinger.

V Jurkovičevi ulici je podjetje Radgonske gorice, d. d., ki letos praznuje 160-letnico radgonske penine. Na ogled sta čudoviti kleti Pod slapom in Pod rimskim kolesom ter nedavno odprt Dom penine.

Ogledate si lahko tudi Smodniški stolp, dvorec Šahenturn – v času cesarske Avstrije so tu vojaški rok pri 97. pešpolku služili možje slovenskega Primorja in Istre –, Admontski dvorec, kužna znamenja in še kaj. Iz Radgone vas številne poti vodijo v okolico, tudi v bližnjo vas Črnce, kjer stoji dvorec Freudenau, ki je bil v lasti Juliusa Meinla, znamenitega dunajskega veletrgovca s kavo. V enem od pisem je zapisal, da kadar ni na Dunaju, je najraje med radgonskimi vinogradi. Malo iz mesta je Frangeževa klet penin, vsekakor vredna ogleda.