GUMBERK PRI OTOČCU – »Morali bomo plačati bolnišnico v Italiji za Tomaževo zdravljenje. O tem nismo govorili, dokler smo zmogli plačevati sami,« je Marijan Novina pojasnil razloge za dobrodelni koncert. Z njim bo družina Novina z Gumberka pri Otočcu, ki je doslej pomagala številnim bolnim in njihovim družinam, pomagala svojemu članu, Marijanovemu bratu Tomažu, ki že osem let boleha za polipozo, dedno boleznijo, ki je bila pred 18 leti usodna za očeta Marijana, pred devetimi pa za brata Boruta.
»Borutova bolezen je pravzaprav rešila Tomaževo življenje,« prida Vladka Novina. Ko so namreč polipe na črevesju odkrili pri Borutu, je šel na preventivni pregled tudi najmlajši Tomaž. In sreča, bilo je še pravi čas, da ni bolezen preveč napredovala. Sledili sta dve operaciji, pri katerih so mu vsakič odstranili po 100 polipov, so pa posege opravili v eni najboljših evropskih bolnišnic za črevesje v Milanu, Instituto dei tumori, kjer takšne posege opravljajo laparoskopsko.
Moč v pesmi, družini in veri
Tudi Tomažev oče Marijan je bil prav tako pri dvajsetih operiran zaradi istega razloga, čeprav je imel potem še kup drugih zdravstvenih težav, umrl pa je zaradi raka na slinavki. Oče se je pravzaprav več kot pol življenja boril z boleznijo, njegovo življenje je kar šestkrat viselo na nitki, sedmič je boj izgubil. Moč je iskal v pesmi, družini, veri in prepričanju, da samo stiska rodi novo željo po življenju in delu, svoj smisel pa je našel v darovanju. Večkrat je namreč poudaril, da je samo življenje za druge vredno življenja. »Ko je izvedel, da ima raka, se je odločil, da bomo pomagali predvsem otrokom, zbolelim za rakom. Verjel je namreč, da bo, če bo pomagal drugim, pomagal tudi sebi. In res nisem nikoli mislila, da bomo pomoč potrebovali tudi sami,« je razmišljala Vladka, ki je kljubovala številnim težkim preizkušnjam, celo takrat, ko so prirejali dobrodelne koncerte, pa marsikdaj dobili kakšno poleno pod noge, čeprav so prav vse, kar so dobili, darovali, četudi so si morali denar za bencin sposoditi.
»Mož Marijan je bil star 20 let, ko je na črevesju dobil vrečko, 23 pa, ko se je poročil. Kljub njegovi bolezni sem mu bila ves čas v oporo,« se spominja Vladka, ki je naslednji udarec doživela slabo desetletje po moževi smrti, ko je izgubila še sina Boruta. Bil je 13. november 2006, pet dni po 9. obletnici smrti očeta Marijana in dan po rojstnem dnevu brata Marijana, pokopali pa so ga pet mesecev po poroki.
Še ob službo
»Težko je, ko igram pesmi, ki sem jih z Borutom igral 20 let. Ob teh pesmih slišim terco, ki jo je vedno pel, a ga ni ob meni. Ko smo začeli, sem jih jaz imel 10, Borut 6, Tomaž pa tri in pol,« tiho pripomni Marijan, mama Vladka pa doda, da ob pesmih, ki so jih nekoč prepevali skupaj, sliši Borutovo trobento: »Le njegov objem manjka. V takšnih trenutkih se sprašujem, zakaj ga ni. Težko mi je in mi je bilo vse do nedavnega, dokler ga nisem pri grobu prosila, naj mi pomaga, da se bom sprijaznila z njegovim odhodom. Sprejela sem dejstvo, da ima vsak svoj prihod in odhod. In tudi to, da ne morem živeti njegovega življenja, ampak svoje.«
Vladka je pred dnevi praznovala okroglo obletnico, 60 let, in ob tem si je zaželela, da bi znova skupaj s svojima fantoma zaigrala v isti cerkvi, v kateri sta pred 43 leti z Marijanom dahnila da. In spet naključje; koncert bo le dva dni pred obletnico poroke, torej to nedeljo ob 20. uri v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. »Zdaj smo združili mamino željo in vzrok za koncert, to je pomoč Tomažu, da plačamo bolnišnico,« pojasni Marijan.
Tomažu so torej bolezen odkrili že pri njegovih 19 letih, je brez debelega črevesa, zdaj ga čaka odstranitev dveh polipov na tankem črevesu, polipe ima tudi na dvanajsterniku in želodcu, a mirujejo, potrebne pa so redne kontrole. »Tudi pri Tomaževi bolezni se je izkazalo, kako pomembni so kontrolni pregledi, če je takšna bolezen v družini,« poudari Vladka, ki ima zdaj, ko je peto leto v pokoju, več časa zase. »Energijo nabiram v naravi. Vsako jutro začnem s sedmimi decilitri vode, potem tri četrt ure ne užijem nič, saj se tako telo sčisti. Pa žlico cimeta in medu užijem vsak dan. Ko so mi zdravniki napovedali, da bom morala na operacijo, sem se oprijela vsake preventive, res pomaga,« zadovoljno pove. Zdaj ji veliko veselja prinaša tudi vnuk Izak, sin Marijana in Petre.
»Trideset let smo delali za druge. A zdaj ni pomembna preteklost, ampak prihodnost,« pravi Marijan, ki je pred kratkim praznoval 40 let. In pred dnevi ostal brez zaposlitve, saj so trgovino, kjer je delal, zaprli. »Še dobro, da ima Petra službo,« se nasmehne. Je pa vesel, da gre še ne štiriletni Izak po njegovih stopinjah, tudi on že veselo poje in igra. Prav toliko je bil star Tomaž, ko je že začel nastopati, da je pomagal drugim … Zdaj potrebuje pomoč on.
Družinski trio Novina letos praznuje 30 let delovanja. Za svojega Tomaža prirejajo dva koncerta: prvi bo to nedeljo ob 20. uri v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, drugi pa v soboto, 13. junija, ob 19.30 v Stopičah. S prostovoljnimi prispevki bodo plačali stroške in zdravljenje Tomaževe bolezni. »Moj mož je dejal, da je prava sreča dajati, ne pa prejemati. Vsem želim zdravja, da lahko dajemo, in ne bolezni, da bi bilo treba prejemati pomoč,« je razmišljala Vladka. |