ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Nekaj kilometrov severno od Šempetra v Savinjski dolini se v gričevje Ponikovske planote vreže dolinica Peklenščice, ki se kmalu zatrepno konča pod navpično skalno steno. Pod njo je prostoren vhod v jamo Pekel, iz katere priteka potok Peklenščica.
Vhod je izjemno zanimiv, saj skalovje z roglji in vdolbinami spominja na velikana, ki na široko razprostira noge in roke. Morda so prav zaradi te podobnosti domačini jami nadeli ime Pekel.
Poznamo jo že dolgo
Poznamo jo že zelo dolgo. Ohranjeni podpisi na jamskih stenah pričajo, da so vanjo zahajali že v začetku 19. stoletja. Leta 1868 so jo opisali v časopisu Slovenski Štajerc, med letoma 1860 in 1870 pa je zaslovela kot velika posebnost. Imenovali so jo tudi Žalska jama. Zdravnik iz Žalca dr. Trpaver je namreč ustanovil poseben jamski odbor in jo uredil za obisk. Približno desetletje so jo obiskovali, potem pa je vse usahnilo.
Okrog 1900. se je zanjo začel zanimati žalski občinski tajnik Ivan Kač. Popravil in uredil je že propadajoče poti po jami, a nato je po nekaj letih dejavnost utonila v pozabo, in sicer vse do 1969. Takrat so vanjo začeli zahajati mladi nadobudneži iz Prebolda, za ogled jih je navdušil fotograf Mirko Pečar. Avgusta tega leta so odkrili izjemno kapniško bogato zgornjo etažo, kar je tudi pripeljalo do odločitve za ustanovitev Jamarskega kluba Črni galeb Prebold in pozneje do ureditve jame v turistične namene pod okriljem TD Šempeter. Pri raziskovanju njenega zgornjega dela se je dobra dva meseca po odkritju (26. oktobra 1969) smrtno ponesrečil ljubljanski jamar Anton Suwa - Sulc, član Jamarskega društva Ljubljana Matica. Od leta 1972 je jama pomembna turistična destinacija Spodnje Savinjske doline. V najboljših časih jo je obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev na leto, nekaj zadnjih let se število giblje od 12.000 do 14.000.
Izzivi za jamarje
Jama Pekel ponuja jamarjem še veliko izzivov, saj je za sifonom, ki so ga doslej preplavali jamski potapljači, še okrog kilometer znanih, a še neraziskanih prostorov. Turistom pa omogoča skoraj vse, kar lahko vidimo in doživimo v drugih turističnih jamah v Sloveniji in po svetu. Posebnost Pekla je petmetrski slap, najvišji slovenski podzemeljski slap, dostopen za obiskovalce. Ti v Peklu spoznavajo tako vodno kot suho kraško jamo. Spodnji del poleg kapnikov krasijo zanimive od vode oblikovane stene, zgornji, suhi del, ki se konča z umetnim izhodom mimo lepega stebra, pa je pravi kapniški eldorado z mnogo najrazličnejšimi kapniškimi tvorbami in oblikami. Ogled jame je nekaj posebnega ob božiču, ko uprizorijo božično zgodbo z živimi jaslicami.
Odprta je od 1. maja do 30. septembra vsak dan od 10. do 17. ure, ko je zadnji vstop vanjo. Napovedane skupine si jo lahko ogledajo tudi zunaj teh terminov (telefon turistične pisarne: 031 645 937, dom pri jami: 03 570 2138).
