Pedro Opeka tretjič za nobela

Slovenski misijonar Pedro Opeka, ki že več kot 30 let deluje na Madagaskarju, kjer je s svojo organizacijo Akamasoa (Dobri prijatelji) pomagal več kot 500.000 najrevnejšim prebivalcem, je bil že trikrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Prvič je predlog prišel iz Francije, drugič iz Slovenije, letos pa je bilo vloženih več nominacij. Vložili so jih predsednik vlade Miro Cerar, nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe, stranka Nova Slovenija in vlada Madagaskarja.

Neutrudni borec proti revščini

»Človekoljubna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vrednega življenja ubogim povsod po svetu. Njegova ideja vse od začetka je bila, da povsem razosebljene brezdomce s smetišč in iz ulic malgaške prestolnice Antananarivo usposobi za samostojno življenje z delom in finančno osamosvojitvijo ter izobrazbo otrok in mladine,« so med drugim zapisali v Zavodu za oživitev civilne družbe.

Pedro Opeka se je v odzivu zahvalil vsem prijateljem v Sloveniji in, kot pravi, »navijačem za uspeh pri našem delu med reveži«. O njegovi skromnosti priča izjava: »Ker je veliko dobrih ljudi na svetu, vem, da je skoraj nemogoče dobiti to nagrado.« Optimisti bi rekli, če je ne bo dobil letos, jo bo pa drugič.

Le eden jo je zavrnil

Zgodovina dodeljevanja Nobelove nagrade za mir je zelo pestra. Od začetka podeljevanja 1901. so jo prejeli 103 posamezniki in 25 organizacij. Najpogostejše področje dela nagrajencev je mirovniško gibanje. Švicarski humanist in ustanovitelj Rdečega križa Jean Henri Dunant (1828–1910) je bil prvi prejemnik. Kot očividcu bitke pri Solferinu, kjer je videl ranjene vojake, ki jim ni nihče pomagal, se mu je porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. Ideja se je 1863. uresničila, nagrado pa je dobil skupaj s francoskim soustanoviteljem Interparlamentarne unije Frédéricom Passyjem.

Povprečna starost prejemnikov Nobelove nagrade za mir na dan, ko so jo dobili, je 61 let. Najmlajša dobitnica je bila komaj 17-letna Malala Jusafzaj, ki je bila nagrajena za prizadevanje za izobraževanje deklic in izboljšanje položaja žensk v Pakistanu. Poljski fizik z britanskim potnim listom Joseph Rotblat je bil edini strokovnjak, ki je zapustil projekt Manhattan, tajni program, s katerim so ameriški in britanski znanstveniki med drugo svetovno vojno v Los Alamosu razvijali atomsko bombo. S 87 leti je bil najstarejši prejemnik nagrade za mir, dobil jo je leta 1995. Doslej jo je zavrnil le vietnamski premier Le Duc Tho, ki je 1973. ni želel deliti s takratnim ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem.

Imena na stavnicah

Med razglasitvijo so bili v zaporu trije prejemniki: nemški mirovnik in novinar Carl von Ossietzky, voditeljica burmanske demokratične opozicije Aung San Su Kji in kitajski aktivist za človekove pravice Liu Xiaobo.

Rekorderka po številu nominacij je Američanka Jane Addams. Predlagali so jo kar 91-krat, dokler ni 1931. nagrade vendarle prejela.

Iz množice kandidatov norveški komite do pomladi pripravi skrajšan seznam za dokončno izbiro, vendar ga ne objavi. Imena morajo ostati tajna 50 let. O nagrajencu vsako leto sklepajo stave, strokovni izbor pa pripravi direktor norveškega mirovnega inštituta Kristian Berg Harpviken, ki poda tudi obrazložitev. Največ možnosti za letošnjo nagrado na njegovem seznamu imajo v Italiji živeči duhovnik Mussie Zerai, ruski časopis Novaja Gazeta, iraški spletni sistem za spremljanje civilnih žrtev od invazije ZDA na Irak, japonsko združenje proti 9. členu japonske ustave, ki omogoča vojno angažiranje, ter političarka iz Sierre Leone Zainab Bangura in kongovski ginekolog Denis Mukwege za njun skupni boj proti spolnemu nasilju.