Pečeni vol kot priloga k praženemu krompirju

Nekaj najbolj preprostega in nepogrešljivega na naših krožnikih, vsaj na slovenskih in vsaj na nedeljskih, je že leta 2000 združilo njegove ljubitelje v društvo, temu pa je ministrstvo za okolje in prostor leta 2012 dodelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju prehrane. Krompir. Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, krajše DPK (društvo praženega krompirja).

Njegovi člani so udje, približno 1500 jih je, plačujejo pa udnino. Poleg tega imajo v Sneberjah pri Ljubljani njivo, kjer sadijo krompir, ga okopavajo in z njega pobirajo koloradske hrošče. Tega imajo tudi v grbu, njihov pozdrav pa je Za domovino – s praženim krompirjem naprej. Postavili so tudi spomenik temu zaslužnemu gomolju, ki je Slovence rešil lakote v 18. stoletju, in ker ga je zapovedala gojiti Marija Terezija, je upodobljen v njeni dlani, stoji pa v Šenčurju na Gorenjskem, od koder so v času Jugoslavije pošiljali semenski krompir po vsej državi. Avtor kipa je priznani umetnik Janez Pirnat, tudi član društva.

Dvakrat na teden z dvema

Udje se morajo držati statuta, ki med drugim zapoveduje, da mora vsak dvakrat na teden v družbi z najmanj dvema prijateljema v javnosti použiti pražen krompir. Temeljni namen društva, ob poveličevanju praženega krompirja, je gibanje za boljšo kakovost življenja ter kulturno in prijetno druženje. Prav zato njihova pravila izrecno prepovedujejo pogovor o politiki, aktivni politiki pa se ne smejo včlaniti, da ne bi bilo zlorab v tovrstne namene. Skratka, »nič politike in posla, saj smo pred krompirjem vsi enaki«.

Sčasoma je nastalo več krajevnih društev, tako si udje lažje pokrijejo stroške pridelave ekološkega krompirja, prevoza na praženje, prenočevanja in opreme. Vsako društvo si mora priskrbeti litoželezno ponev velikanko, v katero gre 30 kilogramov krompirja, in dolginsko kuhalnico za mešanje, ki jo je treba znati prav prijeti, pa plinski gorilnik in gorivo... In vsako ima svojo posebnost pri praženju. Natančne recepte zbirajo v centralnem društvu, in ko se jih bo nabralo za vsak dan v letu, obljubljajo, da bodo izdali knjigo Pražen krompir na 365 načinov. V društvu v Livoldu ga na primer pripravljajo z mesom divjega prašička in pečeno rdečo papriko. Deset let so sodelovali po festivalih, predlani pa so se organizirali in postali še dejavnejši. Ob koncu prejšnjega šolskega leta so za vse učitelje kočevske občine spražili krompir, bilo ga je za 200 porcij, med njimi tudi njihova specialiteta, sladica, krompir z breskvami in rjavim sladkorjem, je povedal predsednik Uroš Jelenovič. Poznamo tudi recept društva Podkrižki Bele Vode – njegov predsednik Janko Vrbič je povedal, da krompir pripravljajo z ingverjem in svežo rdečo papriko. Društvo so že dve leti, saj tako lahko pridobijo sponzorska sredstva, z udnino se namreč ne pokrijejo niti stroški.

Zgodba gre v svet

Še nekaj zapovedi je, ki se jih vsi držijo – vedno morajo pražiti svoje, ekološko pridelane gomolje, za uživanje pa nikakor ni primeren plastični pribor, dober je tudi papirnat, najboljši pa sta lončena skodela in lesena žlica. In ne nepomemben poudarek – na svojih praženjih vedno vse razdelijo brezplačno!

Vsako prvo soboto septembra DPK že od leta 2001 prireja Svetovni festival praženega krompirja, prvič je bil v Mokronogu. Pražen krompir je vedno glavna jed, kot prilogo pa so takrat prvič imeli pečenega vola. Nazadnje je v Monošter na Madžarskem – medtem je prireditev prešla državne meje – prišlo že več tisoč pokuševalcev. Dogodek se vedno začne ob 12. uri z društvenimi fanfarami, pozdravom in himno praženemu krompirju, »točno okoli 12.30«, ko topovski strel oznani začetek razdeljevanja jedi, pa mora ta seveda biti gotova. Besedilo za himno je napisal Dušan Velkaverh, uglasbil pa jo je Mojmir Sepe. O praženem sicer prepeva tudi Zoran Predin (»dišala je najina vojna in mir, a najbolj je dišal tvoj pražen krompir«). Himno zapojejo ob vsakem praženju, ocenjevanju, srečanju. Začenja se takole: »Sladko je vince in hladen je pir, toda najboljši je pražen krompir.« Končuje pa: »Tu smo se zbrali in našli svoj mir, zdaj ko nas združil je pražen krompir.«

In srečanj je veliko. Sploh se dobivajo na društveni njivi, kjer vsako leto zasadijo nekaj sort, ki so ranejše, odpornejše proti boleznim in seveda dobre za praženje. Lani je bila zaradi suše skromnejša bera, a so se trudili in pridelali 220 kilogramov. Na ocenjevanju so za najboljšo sorto izbrali red fantasy, druga je concordia. A pravijo, da so vse primerne, le da ene manj.