LJUBLJANA – Ministrstvo za okolje in prostor je v pojasnilu medijskega poročanja o primeru vožnje s kolesom v naravnem okolju, za katero je okoljski inšpektor izdal opozorilo na podlagi fotografij, objavljenih na družbenem omrežju, pojasnilo, da inšpektorji pri svojem delu lahko uporabljajo družbena omrežja, a le v primeru prijave.
Kot je danes poročal Žurnal24, je okoljska inšpekcija gorskemu kolesarju na podlagi pregleda fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih, izdala opozorilo za prekršek vožnje s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti. Inšpektorji naj bi tako po poročanju portala brskali po profilih na družbenih omrežjih.
Z ministrstva, pod katerega sodi inšpektorat za okolje in prostor, so pojasnili, da se je v tem primeru izvajala inšpekcija na podlagi prijave. Tako zanikajo, da bi inšpektorji pri svojem delu izvajali splošne preglede vsebin na družbenih omrežjih za iskanje morebitnih kršiteljev.
Ministrstvo pojasnjuje
Na vprašanje STA so zapisali, da »pri svojem delu lahko inšpektor uporabi vse dostopne informacije, tudi internet in socialna omrežja«. Kot so še pojasnili, je inšpekcija »prav v zvezi z vožnjo s kolesi ali vozili z motorjem v naravnem okolju večkrat dobila prijave, da se na spletu taka vožnja oglašuje ali da se objavljajo slike«, s katerih je razvidno, da gre za prekrške.
Kot so še pojasnili, jedro inšpekcijskega dela predstavljajo redni načrtovani inšpekcijski nadzori zavezancev na terenu, ki niso posledica prijav. Načrtujejo se tudi akcije nadzora, če so širše zaznane neskladnosti na posameznih področjih ali za zagotovitev celovitega pregleda na posameznem področju nadzora.
»Glede na določilo zakona o inšpekcijskem nadzoru pa mora inšpektor obravnavati tudi prijave, pritožbe, sporočila in druge navedbe iz svoje pristojnosti,« so še zapisali na ministrstvu.
Globa 100 evrov
Na vprašanje o upoštevanju dokaznih standardov pri objavah na družbenih omrežjih, predvsem preverjanja datuma nastanka fotografije in identitete, pa so na ministrstvu pojasnili, da se »inšpektor samostojno odloča, katera zakonsko dopustna dejanja bo izvedel v postopku in katere dokaze bo izvedel«.
Presoja uporabnosti dokazov je tudi v pristojnosti inšpektorjev, ki se odločajo »na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka«.
Po zakona o ohranjanju narave se posameznik za vožnjo s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti ali po poteh, ki niso urejene in kjer velja prepoved po določilih zakona o planinskih poteh, kaznuje z globo 100 evrov. Lahko pa se kazen nadomesti z opozorilom.
