Pavla na cerkveno poroko čakala 60 let

Pred cerkveno poroko sta zakonca s svojima pričama, vnukinjo Ines in vnukom Aljošo, ter preostalimi svati najprej potrdila svojih 60 let zakona v poročni sobi lovskega dvorca Gradič v Trbovljah. Obred biserne poroke in vnovične zaobljube je ob matičarki opravila županja trboveljske občine Jasna Gabrič. Po obredu so nazdravili njunemu visokemu jubileju, mož Alfonz Besednjak pa je zbrane seznanil, da s tem še ni konec praznovanja, ampak se bo to nadaljevalo v cerkvi v Mariji Reki, kjer bosta zakon kronala še s cerkveno poroko, na katero žena Pavla čaka že 60 let.

Vsi navzoči so bili nad ženinovim obvestilom prijetno presenečeni in židane volje so se z njim in z nevesto podali do župnijske cerkve v Mariji Reki. Tam blizu je priljubljena postojanka planincev, Dom pod Reško planino, ki je hkrati tudi nekakšen dom krajanov. Zakonca Besednjak je odprtih rok sprejel preboldski župnik Damjan Ratajc, ki deluje v obeh župnijah. Še posebno lepo in doživeto je bilo petje marijareških cerkvenih pevcev, ki so polepšali poročni obred in hkrati dogodek, kakršnega v cerkvi Marije Vnebovzete, ki stoji v taki obliki že od 1793., ne pomnijo. Poleg tega je minilo že polnih 13 let od zadnje zakonske zveze, ki so jo sklenili v njej. Tudi zato je bil poročni obred nekaj posebnega.

Poroka je šla po vodi

In kdo sta sveža cerkvena mladoporočenca, ki imata 60 let skupne zgodovine? Žena Pavla, rojena Čretnik, se je rodila 25. januarja 1934 v Šmartnem ob Paki, mož Alfonz pa je prišel na svet 19. januarja 1930 v Trbovljah.

Alfonza so med vojno skupaj s starši izselili na Hrvaško, družina je v izgnanstvu preživela štiri leta. Po vojni, ki mu je vzela očeta, se je izučil za ključavničarja in odslužil vojaški rok v šoli za rezervne avtomobilske oficirje v Mariboru. Nato se je zaposlil v Cementarni Trbovlje, kjer je dočakal tudi pokoj.

Pavlo je spoznal leta 1953 v Celju, kjer je bil kot rezervni oficir na vojaški dolžnosti, ona pa je bila strežnica v celjski bolnišnici. Zaljubila sta se in 1955. tudi poročila. Želela sta se vzeti v knežjem mestu, vendar so jima velike poplave prekrižale načrte. Ohcet je bila zato v Trbovljah, kjer sta si tudi spletla družinsko gnezdo. V zakonu sta se jima rodila hčerka Jolanda in sin Dušan. Pavla je bila po rojstvu otrok nekaj let doma, nato se je zaposlila kot strežnica v trboveljski bolnišnici, kjer je dočakala odhod v pokoj.

Jesen življenja preživljata v naselju Smrekovina v Mariji Reki nad Preboldom in Trbovljami. Tu sta si najprej zgradila vikend, po preureditvi pa je hiška za oddih postala njun edini dom. V neposredni bližini živi tudi vnuk Aljoša z družino, ki jo je pred dobrimi šestimi meseci obogatila hčerka Lija, Pavlina in Alfonzova pravnukinja torej.

Besednjakova sta čila starostnika, vsak dan se sprehajata s psom, zelo rada urejata vrt in okolico hiše, Alfonz pa z velikim navdušenjem še vozi avto – izpit ima že od leta 1951. Je ljubitelj zgodovine, rad bere in spremlja dnevno politiko, čeprav z njo ni zadovoljen in o politikih raje ne bi, nam je zaupal.