LJUBLJANA – Po poročanju medijev naj bi bila že jutri znana razsodba višjega sodišča na pritožbo bivšega predsednika vlade Janeza Janše v primeru Patria. Ugibanj o tem, kako je odločil tričlanski senat, bo tako kmalu konec. Na sodbo prvostopenjskega sodišča sta se poleg Janše pritožila tudi Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič. Strokovnjak za kazensko pravo Ivan Bele pa razkriva, da je vrhovno sodišče »že najmanj v treh primerih razsodilo, da se ne more sklicevati na neugotovljen kraj, neugotovljen čas, neugotovljen način, ker se ob takih očitkih obtoženi ne more braniti, nima pravnega varstva, zato je vrhovno sodišče take razsodbe razveljavilo.«
»Sodnica je slabo podkovana«
Primer Patria je pritegnil veliko zanimanje laične in strokovne javnosti. V intervjuju za Demokracijo je strokovnjak za kazensko pravo, ki je tudi avtor knjižnih izdaj komentarjev Kazenskega zakonika, spregovoril, zakaj ga je primer pritegnil in kaj je ob preučevanju obtožnega predloga ugotovil. Kot je pojasnil, iz poročanja medijev ni »mogel razbrati pravne in dejanske podlage za obtožbo, in to vse do izrečene obsodbe. Po njej sta me začeli zanimati dve stvari.« Zanimala sta ga uporaba zakona, pri pisanju katerega je sodeloval, in delovanje sodstva. Iz poročanja medijev je, kot je dejal, dobil občutek, da »se nekateri sodniki niti preveč ne trudijo pokazati, da delujejo nepristransko in neodvisno, kar imamo državljani pravico od njih zahtevati«.
Bele je dejal, da je sodnica Barbara Klajnšek, ki je izrekla sodbo na prvi stopnji, slabo strokovno podkovana. »To, kako podkovana je sodnica, sem razbral šele iz sodbe. Na slabo podkovanost kaže predvsem dejstvo, da je na začetku kazenskega postopka sploh sprejela slabo sestavljeno obtožbo.« Bele je dejal, da je bil obtožni akt sestavljen v nasprotju z vlogo državnega tožilca. Dejal je, da je tožilka Branka Zobec Hrastar najprej sestavila obtožni predlog, »tako imenovani dokazi pa so prišli pozneje. Ne uporabljaš zakona enako za vse, če se pri nekom vnaprej odločiš, katerega kaznivega dejanja ga boš obtožil, nato pa raziskuješ in iščeš dokaze za podkrepitev že sprejete odločitve. Na podlagi vložene obtožbe, ki je sicer zelo dolgovezna, se predvsem ne da razbrati, s kakšnim ravnanjem naj bi bil Janša storil kaznivo dejanje, ki mu ga očitajo.«
Je kaznivo dejanje ali ne?
Bele je v nadaljevanju dejal, da besedilo o kaznivem dejanju nima opisa kaznivega dejanja Janše. »Finska oprostilna sodba nazorno opozarja, da samo navajanje pogovorov in sestajanj med osebami brez jasne predstavitve vsebine pogovorov še ne pomeni predstavljanja ravnanja, ki se lahko presodi kot kaznivo dejanje.« Pojasnil je, da sprejeti obljubo in prejeti obljubo ni enako. »Obljuba darila ali nagrade se sprejme, ko je izraženo soglasje za njeno izpolnitev ob prevzemu nasprotne obveznosti izrabljanja položaja ali vpliva za posredovanje pri uradnem dejanju določene uradne osebe. Se pravi, da je sprejetje obljube izvršeno šele s pristankom na določeno nasprotno obveznost. V obtožbi ni mogoče najti dejstev, iz katerih bi lahko razbrali, kako je Janša izpolnil vse navedene znake kaznivega dejanja glede sprejemanja obljube.« Pravi, da je tožilec ravnal pristransko, ker je obtožil le enega od storilcev, drugega, tujca pa je izpustil in celo predlagal za pričo.
Bele pravi, če se točno določeno ne navede, samo sprejemanje obljube darila ne more biti opredeljeno kot kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost.
»Nič se ne da preveriti«
V nadaljevanju je dejal, da gre za »konstrukt brez dejstev in dokazov, kar očitno izraža samo težnjo po kaznovanju nedolžnih«. Pravi, da je formulacija, da je ob neugotovljenem času na neugotovljenem kraju na neugotovljen komunikacijski način sprejel obljubo darila za stranko popolnoma nesprejemljiva in ne opisuje sprejema obljube. »Te stvari je treba natančno opisati, da se ve, kdaj, kje, kako in kaj si domnevno nezakonito storil. Naloga tožilca je, da pove, na kakšen način je nekdo nekaj storil. In še ta neugotovljeni komunikacijski način. Ali je to storil ustno ali pisno? To moramo vedeti zato, da to lahko preverimo. V tem primeru, ki se očita Janši, ne moremo čisto nič preverjati. Ali je obljubo sprejel ali je ni. To je popolnoma nepreverljiva trditev. In v primeru nepreverljive trditve se ni mogoče braniti. Vrhovno sodišče je že najmanj v treh primerih razsodilo, da se ne more sklicevati na neugotovljen kraj, neugotovljen čas, neugotovljen način, ker se ob takih očitkih obtoženi ne more braniti, nima pravnega varstva, zato je vrhovno sodišče take razsodbe razveljavilo. Na to je treba gledati enako kot na nevzdržnost obtožbe, s katero bi vam očitali prehitro vožnjo, ne da bi povedali, kdaj, kje in koliko prehitro ter kakšno vozilo ste takrat vozili. Ali po takih splošnih očitkih v obtožbi lahko koga sodijo?«
