Ali res svetniki, ki nakazujejo vreme po ljudskih modrostih, napovedujejo zelo vroče poletje z malo vode? To vprašanje zastavljamo mag. Dušanu Kaplanu z Blok, po domače Krajnčevemu Lojzu, ki z zbiranjem dragocenosti iz zakladnice izkušenj o vremenu, nabranih v stoletjih, skuša sestaviti sezonsko »vremensko napoved«.
Spomnimo, lani poleti, ko smo v četrtem vročinskem valu nestrpno čakali na ohladitev, ste nakazali: »Kakršno poletje, takšna zima.« Lanska zima je bila povprečna, kar malo šlevasta, nestanovitno je kazala zdaj zobe, zdaj nasmeh. Ko smo že slutili lepo pomlad, sta jo zagodla sneg in mraz.
Kot je kazala pratika, se je pomlad res vlekla z mokrim in mrzlim vremenom, sušec je bil vlažen, zoprn, april je prinesel upanje na lepa pomladna doživetja. Potem pa streznitev s snegom, mimogrede, na Blokah ga je zapadlo skoraj 25 centimetrov, in odnesel je lepe obete. Čebele so zastale v razvoju, regratovega medu ni bilo, kukavica je še vedno tu, cvetje je slabotno, trave uvele. Prava pomlad nas je pustila na cedilu. Čeprav Jurij (24. april) ni zakuril, smo posejali, kar se je dalo, in upali, da bo imel Tiburcij (14. april) prav, saj je z lepim vremenom prvi napovedal ugodno letino: »Če je na Tiburcija polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.«
Vroče in suho poletje menda nakazujeta Florjan (4. maj) in Urban (25. maj)? Prvi je bil oblačen in deževen, drugi se je kopal v soncu.
Florjan in Urban sta kazala na vroče poletje in »zagrozila« s sušo. Tako tudi bo. »Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka.« In: »Če se Urbanu zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.« Oba dneva sta bila točno taka, kot izkušnja pravi. Verjamem, da sta nam napovedala vroče poletne dni. Sicer so tudi ledeni možje držali besedo. Mokro in hladno je bilo. Pokazali so nam marsikaj. Denimo: »Mokri trojaki, tolst božič.« Tudi slane po sv. Servaciju (13. maj) ni bilo več. In Zofka (15. maj)? Skromno nas je pomočila, vendar je držala besedo. Poletje se ne bo izneverilo. Njena prha kaže na tak razplet. Sicer pa ne tarnajmo nad hladnim in mokrim majnikom. »Če je maja dosti dežja, je jeseni dosti vsega blaga.« Zadnji krajec (29. maj) nam je prinesel dež in hladno vreme. Mokri smo vstopili v prvi poletni mesec, kar obetov za sezono ni skalilo.
Bo junij še dolgo svež in nestanoviten?
O juniju velja: »Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi.« Pratika nam deževno vreme obeta vse tja do ščipa (20. junij), ko se bo zvedrilo in ogrelo do prvih julijskih dni. Astronomsko poletje se prične na najdaljši dan v letu, na sv. Alojzija (21. junij), ko bomo doživeli kresno noč. Preživimo jo v naravi, morda nam prišepne kakšno lepo za prihodnost, saj bo noč prijetna. Ker se »o kresi dan obesi«, bodo naslednji dnevi v rožniku lepi in topli. Le vroč južni veter bo prinašal nemir. Peter in Pavel (29. junij) nas bosta z lepim vremenom pripeljala v julij.
Lansko poletje je bilo drugo najtoplejše po letu 1961, zaostalo je le za poletjem 2003. Kdaj nas bo zajela vročina?
Če bo Urh (4. julij) držal besedo, bo z Marjeto (20. julij) vendar odprl vroče poletje. Pozorni bomo na prvega jesenskega vremenarja, ruskega Antona. Takole pravi: »Če je na Lovrenca in ruskega Antona (10. julij) lepo, bo še jeseni tako.« Vendar nam bo prav Urh prinesel spremembo. Vroč južni veter s konca junija se bo sprevrgel v mrzlega in nakazoval na prav tako, zoprno zimo. In ruski Anton dvomljivo jesen. Slabo vreme se bo po malem vleklo vse do Aleša (17. julij), ko se nam obeta končno poletno vroče vreme. Huda vročina, značilna za pasje dni, nas bo zvabila na dopust. Z vročino bomo zakoračili v avgust in verjeli Porcijunkuli (2. avgust), ki pravi: »Če je o Porcijunkuli vročina, huda bo prihodnja zima.« Tudi Kasijan (3. avgust) pravi, da kakršno vreme skuha, tako bo ostalo marsikateri dan. Pasji dnevi se bodo vrstili – vroči in suhi. Posebno nadležni bodo južni suhi vetrovi. Ti bi lahko prinesli tudi kakšno ploho, a tokrat nič ne kaže na to. Lovrenc (10. avgust) bo suh in z njegovo napovedjo se kažeta prijetna jesen in dobro grozdje. »Če je Lovrenc jasen, bo grozd sladek in viničar glasen.«
Kako dolgo bo držala vročina?
Pasji dnevi se bodo nadaljevali vse do polne lune (18. avgust) in tista huda napoved velikega šmarna (15. avgust), ki pravi: »Če velika maša mokri, mala maša straši«, ne bo držala. Le Jernej (24. avgust) bo bolj kisel, saj nam ščip obeta močno deževje z nevihtami in plohami. Pripravimo se. Očistimo kanale, vodne struge, odtoke, da nas ne bodo presenetile poplave. Z Jernejem bomo sklenili vroče poletje. Konec avgusta bo prijetnejši od poletne vročine. Sicer pa ljudska takole lepo primerja zimo in poletje: »Več je vredno eno poletje kot sto zim.«. Pa recite, če to ni res!
Bodo padali rekordi po številu vročih dni, torej z najvišjo temperaturo nad 30 stopinj Celzija? Se bomo potili v vročinskih valovih?
Vroče poletje bo letos res zaslužilo svoje ime. Zdržema bo držalo od Aleša pa do velikega šmarna. Posebno vroče bo v Prekmurju in Beli krajini. Tako dolgo obdobje gotovo nosi s seboj obete visokih temperatur. Tudi rekordnih dni ne bo manjkalo. Veseli bomo vsake kapljice dežja, ki bi omilila vročino. Vendar pa takih poletnih dni ne bomo šteli za zgodovinske. Takih vročih poletij je bilo kar nekaj. Spomnimo se leta 1956, tudi lani je bilo vroče.
Kakšne so napovedi za jesen?
Burna in pisana bo. Kaže, da bo mlaj (1. september) in celo ves teden z njim deževen in pust. Slabo vreme se bo vleklo do ščipa (16. september), ko se bo vendar izboljšalo. A ta dan bo v Ljubljani viden lunin mrk. V ljudskem pripovedništvu vsak mrk nosi s seboj nekaj slabega. No, tokrat bo prinesel lepo vreme. Zdržalo bo tja do luninega krajca (23. september), ko nam bo jug spet prinesel jesenske nalive in hladne dni. Tako! Po pisanem poletju neobetaven začetek jeseni. Ja, takšno je pač vreme.
