Prvi je bil med 15. in 22. junijem, ko smo po Sloveniji namerili do 35 °C. V Sloveniji je bila povprečna temperatura zraka prvih dvajset dni julija višja kot običajno.
Najvišje dnevne temperature zraka so splezale do rekordne vrednosti, po nižinah med 35 in 38 °C.
Vročinski valovi s temperaturami nad 35 °C so v zadnjem desetletju postali dokaj reden pojav. Nazadnje smo ga izmerili v lanskem avgustu (med 18. 8. in 24. 8. 2012), julija pa smo jih bili deležni v letih 2012, 2011, 2010, 2007 in 2006.
Absolutni julijski temperaturni rekordi so bili po Sloveniji večinoma doseženi bodisi 5. julija 1950 (Ljubljana 37,6 °C, Črnomelj 40,6 °C, Celje 39,4 °C, Murska Sobota 39,8 °C) bodisi 27. julija 1983 (Rateče 36,1 °C, Vogel 28,7 °C, Kredarica 21,6 °C).
Razgreto ozračje je prineslo nevihte s točo, ki so 24. julija zajele Krško z okolico. Največ škode so povzročile vinogradnikom. Toča je najhuje prizadela območja Libele, Volovnika, Ravni in Leskovca pri Krškem.
| Napoved Le za dan je vročina prehodno popustila. Pa še takrat smo se bali neviht z močnejši nalivi in sunki vetra, lokalno tudi toče. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Počasi bo spet bolj vroče.  |
Padavinski primanjkljaj
Konec junija in začetek julija je poleg vročine prinesel primanjkljaj padavin. V dvomesečnem obdobju od junija do julija je na Dolenjskem in Gorenjskem padlo le malo nad 20 % dolgoletnega povprečja.
Na koruznih poljih, še posebno na plitvih in peščenih tleh, se ponekod že zvijajo listi zaradi vročine in pomanjkanja vode v tleh. Junija so bili v Murski Soboti le trije dnevi, ko je padlo več kot 20 mm dežja, v preostalih deževnih dneh je bilo dežja manj kot 5 mm.
V Portorožu je bilo stanje podobno le s 3 večjimi padavinskimi dogodki z več kot 20 mm dežja v prvi dekadi junija. Tudi na Dolenjskem in v delu Štajerske se je vodni primanjkljaj začel intenzivno povečevati v zadnji dekadi junija.
Vodna bilanca kmetijskih tal za vegetacijsko obdobje je konec julija najslabša na Obali in v severovzhodni Sloveniji, kjer je vodni primanjkljaj že okoli 250 mm.
| 30. julij 2005 Jutro je bilo nenavadno toplo, čez dan je bilo predvsem na Primorskem zelo vroče. V Lendavi temperatura do jutra ni padla pod 21,9 °C, v Mariboru, v Velikih Dolencih na Goričkem, na Lisci (943 m) in na Letališču Portorož pa se je ohladilo le do 21,5 °C. Najvišja dnevna temperatura je bila uradno zabeležena na Slapu pri Vipavi, 36,0 °C; v Metliki so namerili 35,2 °C, na Letališču Portorož 34,6 °C ter v Postojni 34,0 °C. |
Izročilo o
pasjih dnevih
Triindvajsetega julija se začnejo pasji dnevi in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za opredelitev obstaja astronomska razlaga. Po 20. juliju začne na nebu s Soncem vzhajati Sirij v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije, imenujemo pa jo tudi pasja zvezda. Za Grke in Rimljane je bila to pasja zvezda (seirios kyon, po naše vroči pes), najsvetlejša oziroma najbolj vroča v ozvezdju Psa.
Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius (Sirij), ki je bil pes velikega lovca Oriona.
Zvezda z njegovim imenom je bila še posebno čislana v starem Egiptu, saj je zasvetila tik pred sončnim vzhodom v obdobju poplavljanja reke Nil, kar je bilo povezano s plodno letino in hrano. Je najsvetlejša zvezda, ki je vidna s prostim očesom.
Njeno ime v prevodu pomeni zažigalec, zato so jo povezovali tudi z veliko vročino poletnih dni (pasji dnevi, pasja vročina). Vse piramide so glede na takratno lego Sirija z enim jaškom (jaškom, ki vodi iz kraljeve grobnice) usmerjene proti njej.
| Napoved od 1. do 6. avgusta 2013 Nad srednjo in južno Evropo bo območje visokega zračnega tlaka, k nam bo pritekal zelo topel in suh zrak. Sončno bo in vroče. Od petka do ponedeljka ali torka bodo najvišje temperature znova okoli 35 stopinj C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Počasi bo spet bolj vroče. |
