Večina sort vinske trte v severovzhodni Sloveniji je v fazi, ko se jagode že med seboj dotikajo, na Primorskem pa že dobivajo tudi poprh. V zadnjem tednu je bilo precej poročil o pojavu t. i. pozne peronospore na grozdju, zlasti pri sortah merlot in malvazija. Zato Kmetijska svetovalna služba opozarja, da je še vedno potrebno škropljenje vinske trte v rednih presledkih, ki naj ne bodo daljši od 8 do 10 dni. Če pade več kot 30 l/m2, je treba škropljenje opraviti prej.
Razbohotile so se tudi številne druge rastlinske bolezni. Iz vseh koncev Slovenije poročajo o propadu paradižnikov na prostem, kjer je nezaščitene rastline plesen uničila v nekaj dneh. Fitoftora je bila usodna tudi za številna krompirišča. Marsikje so se pridelovalci že morali odločiti za odstranitev obolele cime in predčasen izkop.
Strupena rosa leta 1891
Peronospora je bolezen, ki napada predstavnike družine Vitiaceae (vinikovke), povzroča pa jo gliva Plasmopara viticola. V Evropi so bolezen prvič zasledili okoli leta 1800, od takrat se je hitro razširila po vseh vinorodnih deželah. Pri nas so jo prvič opazili po letu 1880.
Na vzhodu Slovenije spet zelo vroč julijski dan, popoldne od zahoda osvežitev z močnim vetrom. V Mariboru se je segrelo do 38,6 °C, v Murski Soboti do 38,4 °C, na Letališču Cerklje ob Krki do 38,1 °C in v Novem mestu do 37,5 °C. Močan veter je popoldne marsikje po državi povzročil gmotno škodo. Najmočnejši sunek vetra je na Krvavcu dosegel 111 km/h, na Lisci 109 km/h, v Kopru 97 km/h in v Celju 91 km/h. |
V časopisu Slovenski gospodar iz leta 1891 je o peronospori zapisano takole: »Strupena rosa (peronospora) so same male gljive (gobice), ki se ukoreninijo na listji, kakor mah na slamnati strehi. Gljive prejedo listne žilice, da se listni sok ne more več pretakati po listji. Bolj je mokro leto, bolj in prej škoduje peronospora. Ob tleh, koder je vlažno, se strupena rosa najprej prikaže. Pozna, površna škropitev, v nepravem razmerji pomešana škropilna tvarina in pa pozna vez so najbolj krive slabih uspehov. Potem bolje so gorice obdelane, manje jim dene strupena rosa. Kjer so vinogradi vsled te bolezni v poslednjih štirih letih (1887–1891) tako zelo oslabeli, da so bolj kozji paši podobni, kamor čemu druzemu, tam škropitev sama ne more čudežev delati; saj tudi slabotnega človeka bolezen bolj prevzame, kakor krepkega.«
Listi porjavijo in se posušijo
Peronospora je poleg oidija ena najpogostejših bolezni vinske trte (Vitis vinifera). Bolezen se v začetni fazi pokaže kot oljni madež na listih, ki ob povišani zračni vlagi preide v drugo fazo, ki se kaže kot plesniva prevleka na spodnji strani listov.
To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni. Pri pojavu zgodnje peronospore postanejo rastni vršički zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko, nato pa porjavijo in se posušijo.
Podobni znaki se pojavijo na poganjkih, viticah in listnih pecljih. Gliva napada grozdje do pojava oprha, ki zapre pore v povrhnjici jagod, s čimer prepreči dostop glive v notranjost.
Še vedno pa s tem grozdje ni dokončno zaščiteno, saj ta oblika bolezni lahko prodre v jagode prek pecljev. Napadene jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Če je napad močan, se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
Po podatkih Agencije RS za okolje so bile alpske reke v prvi polovici julija tako v primerjavi z obdobnim povprečjem hladnejše za 1 do 2 °C, druge pa za okrog 3 do 4 °C. To pomeni, da povprečna temperatura vode večine rek v dneh od 1. do 15. julija ni presegla 18 °C. Na nižje temperature vode so vplivali tudi pretoki, ki so bili ta mesec višji kot navadno, saj se večja količina vode počasneje odziva na segrevanje. Tudi obe največji alpski jezeri, Bohinjsko in Blejsko, sta v prvi polovici julija imeli temperature vode nekaj stopinj pod obdobnim povprečjem. Blejsko je za kopanje trenutno prijetnejše, saj je bila 15. julija najvišja dnevna temperatura vode 22 °C, Bohinjsko pa je bilo hladnejše z najvišjo temperaturo tega dne okrog 17 °C. |
Hladno-toplo, mokro
Za julij je bilo značilno izmenjevanje hladnih in nadpovprečno toplih obdobij. Mesec se je večinoma začel s svežim vremenom, sledilo je izrazito nadpovprečno toplo obdobje, a že na koncu prve tretjine se je občutno ohladilo, nato se je na začetku druge polovice meseca ponovno občutno ogrelo. Povprečna temperatura zraka v drugi dekadi je bila po vsej državi nadpovprečna. Dnevne temperature zraka po nižinah povsod povzpele nad 30 °C. V Biljah, Ljubljani ter Murski Soboti je bilo pet zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 30 °C.
Žal pa se je to vroče obdobje končalo z 21. julijem. Že 23. julija je v posameznih nalivih na Koroškem in Štajerskem padlo tudi več kot 40 mm dežja.
Nižje temperature zraka in spremenljivo vreme so se kazali tudi na temperaturah vode rek, jezer in morja. Za kopanje je bila prva polovica julija zaradi nižje temperature vode v slovenskih rekah in jezerih manj primerna, kot je običajno v tem času, saj temperature večinoma niso presegle 18 °C.
Vremenska napoved od 31. julija do 5. avgusta |
