NA KOŽO

Pasji dnevi

Objavljeno 30. junij 2012 00.35 | Posodobljeno 30. junij 2012 00.39 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Temperature med trideset in štirideset stopinjami me prav nič ne spominjajo na lajajočega štirinožca.

Bojan Budja.

Zunaj je savna. Naravna, od boga dana, znoj teče v potokih, tu in tam je vmes videti celo kak ocvirk. Posebno vroče bo menda jutri, na prvega julija dan. Pravijo, da nas čakajo pasji dnevi. Ne vem sicer, zakaj pasji, temperature med trideset in štirideset stopinjami me prav v ničemer ne spominjajo na kakega lajajočega štirinožca. Če že moram razmišljati v to smer, še najbolj na hot dog.

Seveda z gorčico, drugi moji prisegajo na kečap

Me pa takšno govorjenje o pasjih dneh spominja na umotvor znanca, ki se je ondan postavljal, kako je vikend preživel na otoku, ki ga je z vseh strani (!) obkrožala voda. Kajti uradno, z nekaj pomoči mitologije in astrologije, lahko pasji dnevi v Evropi nastopijo edinole po 20. juliju. Takrat začne na nebu skupaj s Soncem vzhajati tudi Sirij, najsvetlejša zvezda, ki je denimo starim Egipčanom naznanila bližajočo se poplavo Nila. Sirij so stari Grki nato preimenovali v Orionovega psa. Zakaj? V velikega lovca Oriona je bila do ušes zaljubljena Diana, boginja Lune, lova in gozdov. Po eni od mitskih razlag je z Apolonovo pomočjo vanj nesrečno izstrelila puščico in ga ubila. Da ga ne bi nikoli pozabila, je Oriona skupaj z njegovim zvestim psom Siriusom pripela na nebo. In tam je Sirij, Orionov pes, še danes. S soncem potuje med 23. julijem in 23. avgustom, tem dnem pravimo pasji. In ker julija ter avgusta pri nas praviloma ne sneži, so bolj ali manj povezani z vročino. Pasjo vročino.

Poletje, vključno s pasjimi dnevi in pripadajočo vročino, je tudi ali predvsem čas za turizem. Prvi znanilci letošnje turistične bere so tu. Suhoparno preštevanje te dni kaže, da se je število prihodov tujih gostov v Slovenijo povečalo. Jasno, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Hkrati pa opozarja, da smo zabeležili nekaj manj prenočitev. Zdi se, da je podatka vsaj na prvi pogled težko spraviti v logično sozvočje. Edinole v spoznanje, da gre za pretežno enodnevne goste.

Ne nujno. Je kdo pomislil, da sta lahko nelogične statistike o več turistih in manj prenočitvah kriva mariborski Lent in ljubljanski Festival? Rukavina in Brlek? Po njuni zaslugi je raznoterega dogajanja ob Dravi in Ljubljanici te dni toliko, da čisto zares ni časa za posteljo. Ne hotelsko ne zasebno. Tudi to je turizem. 

Deli s prijatelji