MARIBOR – Ni jih malo, ki se ob vedno novih razkritjih, kako globoko je Slovenija vpeta v nezakonite pasje boje, zgražajo. Doslej se je o psih, ki so vzrejeni in vzgajani za krvoločne boje, šušljalo le v krogih poznavalcev, zdaj zadeva dobiva nove razsežnosti. Sicer so veliko prahu dvignila odkritja o ilegalnih pasjih bojih v okolici Litije ob umoru Tineta Resnika, vendar se je zgroženost hitro polegla, pristojni organi pa so se tematike rešili z nekaj plačilnimi nalogi. Doslej je udarca po denarnici ostala obvarovana Vesna Vagala Trifunovič, ki sama zase trdi, da je »dogfighterka« (pasjeborka). Da se ponaša s svojim pitbulom Golden King's Kidom, ki ima za seboj šest zaporednih zmag, ni skrivnost, kot tudi ne, da se z zmagovalcem hvali po družabnih omrežjih.
Kamenik opozarja na vrhove
Toda od pristojnih doslej (še) ni ukrepal nihče. Od domala vseh organov dobivamo odgovore, da je treba pasjeborce ujeti na kraju samem, da je tovrstne stvari izjemno težko dokazati, in druge izgovore. Pasjeborci pa se le smejijo nesposobnosti slovenskih organov. Ne vidimo ali nočemo videti? Ob več kot 300 materialnih dokazih o vpletenosti Vesne Vagala Trifunović in njenih somišljenikov v pasje boje slovenska država ni ukrepala. Zakaj si zatiskamo oči? Morda je en odgovor to, da so v problematiko pasjih bojev vključeni tudi veljaki.
»Psi, ki jih ima omenjena oseba v Mariboru, nimajo sledi starih poškodb, so čipirani in cepljeni. Je mala riba, bolj me skrbijo tisti iz podobne skupine, ki malo govorijo in veliko naredijo. Najhujše pa je zagotovo to, da so v borbe vključeni ljudje na položajih, tako političnih kot tudi uniformiranih,« je svoj pogled na problematiko pasjih bojev podal predsednik živalske policije Aleksander Kamenik.
Sodeluje z veterinarsko fakulteto?!
Da veze in znanstva pasjeborcev segajo v vrh slovenskega političnega in gospodarskega življenja, ne gre dvomiti. Ne nazadnje smo ob proučevanju zgodovine mariborske pasjeborke Vesne Vagala Trifunović naleteli na ime zloglasnega hrvaškega pasjeborca L. S. Zinettija. Na posnetku, ki ga je na ruski internetni strani objavila Trifunovićeva, je videti borbo med njenim in hrvaškim psom. Poznavalci so nam dejali, da si Zinetti z vzrejo psov za borbe služi vsakdanji kruh.
In da je predrznost še večja, smo se dokopali do podatka, da hrvaški rejec tesno sodeluje z ljubljansko veterinarsko fakulteto! Tam naj bi Zinetti shranjeval seme svojega genetsko najbolj nadarjenega psa. Da ga bo potem lahko brezmejno razpečeval in poskrbel za nadaljevanje krvave tradicije pasjih bojev. Čeprav so na veterinarski fakulteti o tem obveščeni, doslej ni ne konkretnih odgovorov ne dejanj.
Pse skrivajo daleč od doma
O problematiki pasjih bojev v deželi na sončni strani Alp pa je skupina Ustavimo pasje boje, ki ima na družabnih omrežjih že več kot 12.000 članov, obvestila tudi Američane. Natančneje organizacijo Anti-DogFighting campaign, ki se je pozitivno odzvala na slovensko pobudo za sodelovanje. Američani imajo na tem področju veliko izkušenj, saj so pasji boji na drugi strani Atlantskega ocena še veliko bolj razširjeni kot v Evropi. Predsednica ameriškega društva Patricia Miles se je že zavzela za to, da bo tesno sodelovala s slovenskimi nasprotniki pasjih bojev in da bodo z roko v roko zakorakali v boljši jutri – brez krvoločnih pasjih bojev.
Tudi za psa mariborske pasjeborke Vesne Trifunović, pitbula Golden King' Kida, ki zaradi svojih zmag nosi naziv grand champion, se ljudje zavzemajo, da bi ga rešili iz njenega ujetništva. Vse glasnejši so glasovi, da je treba psa, ki ima odrezana ušesa in vidne posledice pasjih bojev v obliki zaceljenih ran, rešiti pred smrtjo. Toda pasjeborci so postali pazljivejši, psov za borbe nimajo doma, ampak jih skrivajo na zakotnih lokacijah po Sloveniji ali tujini. Dokler jih pristojni organi ne odkrijejo, tudi težav nimajo. Podobno kot kriminalci. Le malo je najbrž takih, ki bi velike količine droge hranili na svojem domu ...
Demanti Veterinarske fakultete UL »V članku z dne 5. septembra 2014 navajate, da Veterinarska fakulteta UL tesno sodeluje z domnevnim hrvaškim organizatorjem pasjih borb. Veterinarska fakulteta v okviru svoje dejavnosti izvaja tudi tržno shranjevanje pasjega (in nekaterih drugih živalskih vrst) semena, kar izvaja kot poslovno dejavnost za stranke. V preteklih letih smo tako odvzeli in shranili več sto vzorcev semena psov, pri tem pa gre izključno za poslovni odnos med stranko in ponudnikom storitve (Veterinarska fakulteta UL). Veterinarska fakulteta UL nima niti pristojnosti, niti pooblastil, da bi lahko na podlagi govoric nekomu zavrnila opravljanje storitve. Vsekakor pa s strankami, ki pripeljejo pse na odvzem semena, nimamo sodelovanja, temveč izključno izvajamo storitev, ki pa je po zakonu ne moremo odreči nekomu brez ustreznih pooblastil. Če bomo dobili inšpekcijsko odločbo, da se seme določenemu psu ne sme odvzeti ali da se že odvzeto seme določenega psa ne sme uporabiti, bomo to seveda upoštevali, kot rečeno pa na podlagi govoric ne moremo zavrniti stranke. Ob tem bi radi še poudarili, da smo na Veterinarski fakulteti UL kot najvišji strokovni inštituciji s področja Veterinarstva v Sloveniji zavezani k skrbi za živali, ki jo ves čas izvajamo in o njej poučujemo tudi naše študente. Tako smo vsi veterinarji tudi zavezani (in to tudi izvajamo) k prijavi sumov mučenja živali pristojni inšpekcijski službi. Če bi na odvzem semena pripeljali psa, ki bi bil poškodovan, imel rane po telesu ali bil zanemarjen (ne le zaradi pasjih borb, temveč zaradi katerega koli vzroka) takemu psu semena zagotovo ne bi odvzeli, temveč bi naredili prijavo na pristojno inšpekcijsko službo, v okvir katere sodijo pristojnosti s področja zaščite živali.« Prof. dr. Andrej Kirbiš, dekan Veterinarska fakulteta UL |