NEPRIMERNO

Pasje mladiče pakirajo v škatle in žive zavržejo

Objavljeno 21. avgust 2013 11.11 | Posodobljeno 21. avgust 2013 11.12 | Piše: Aleksander Brudar

Na Obali so ta mesec našli že tri škatle s komaj živimi kosmatinci.

Špela Tolmajnar je zgrožena, da ljudje lahko s tako lahkoto pasje mladiče puščajo v škatlah. Foto: Igor Mali

DVORI PRI SVETEM ANTONU – Je gospodarska in finančna kriza, ki državo pretresa zadnja leta, res glavni krivec, da ljudje postajajo tako brezbrižni do svojih, kot pravi star izrek, najboljših prijateljev – psov? Ob obisku Obalnega zavetišča za zavržene živali nedaleč stran od Svetega Antona pri Kopru, kjer te najprej pozdravi lajež psov, ki so se jih lastniki odkrižali, nato pa še njihovi žalostni pogledi izza rešetk kletk, se zdi zgoraj omenjeni razlog bolj opravičilo za nečloveško brezbrižnost do živali. Zdi se, da je ta, predvsem v tem mesecu še kako priplavala na dan, saj so bili pasji varuhi – tako bi lahko upravičeno imenovali zaposlene v omenjenem zavetišču, ogorčeni in pretreseni nad najdbami kartonastih škatel s pasjimi mladički. Na začetku avgusta so tako pred glavnim koprskim pokopališčem našli škatlo s tremi samičkami, le nekaj dni zatem pa je neki sprehajalec v Gračišču naletel na škatlo, v kateri so bili trije mladički – vsi samčki. Zaposleno v zavetišču Špelo Tolmajnar pa je na praznični dan prejšnji četrtek zjutraj pred vhodom v zavetišče čakal žalosten prizor, saj je tam nekdo pustil kartonasto škatlo s kar osmimi mladički.

Pravi bum zapuščenih mladičev

»Zadnji mesec je bil pravi bum glede zapuščenih mladičev,« pravi Tolmajnarjeva in dodaja, da je bil očitno avgust mesec, ko je veliko samic imelo legla. »Kaj ti gre po mislih, da mladičke pustiš sredi gozda?« se sprašuje Tolmajnarjeva in pravi, da se je kaj podobnega v zadnjih petih letih, odkar je zaposlena v zavetišču, zgodilo le januarja pred tremi leti. Razumljivo je, da o ljudeh, ki mladiče pustijo sredi narave v navadni škatli, nima prav dobrega mnenja. Ne more namreč razumeti, kako ob tem nimajo nobenega občutka krivde, še bolj pa je razočarana nad lastniki psov, ki svoje štirinožce, ko jih več nočejo imeti doma, enostavno pripeljejo v zavetišče. Kot pravi, se pri njih oglasijo tako revni kot tudi bogati lastniki. Večina jih kot razlog, da ne bodo več skrbeli za psa, navede pomanjkanje denarja, ločitev ali selitev v drugo stanovanje. Na mesec se tako pri njih oglasi od 10 do 15 takih lastnikov psov. Najdejo pa se tudi taki, ki kar direktno povedo, da bi svojega okoli leto dni starega psa, ki seveda ni več tako ljubek kot majhen mladiček, enostavno zamenjali za mladiča. Dobesedno tako si predstavljajo, da v zavetišču ponujajo tudi storitev staro za novo. Takim željam tam seveda niti pod razno ne ugodijo. »Redkokateremu je žal, ko pripelje svojega psa,« razlaga sogovornica in dodaja, da se nato velikokrat zaplete tudi pri denarju. Da lahko psa še nekaj časa vzdržujejo, mora lastnik nameniti 50 evrov, kar pa je precej manj kot v drugih zavetiščih. Kot pravi Tolmajnarjeva, raje vidijo, da psa pustijo v zavetišču na varnem, saj bi si lahko v nasprotnem primeru samo predstavljali lahko, kako bi isti pes pristal med zapuščenimi na ulici. Meni, da se na trgu lahko dobi kar precej pasje hrane, za katero ni treba odšteti veliko denarja, tako da ob rezanju družinskih stroškov ne bi bilo treba najprej pomisliti na pse. »Mi smo imuni proti človeškim solzam, saj se vsak drugi zlaže,« o ljudeh, ki se naveličajo svojih psov, še pravi sogovornica.

V iskanju doma

Če se vrnemo k omenjenim zapuščenim mladičem, so za tri samičke, ki so čakale pri pokopališču, že našli varen dom. Da je očitno zadnje čase pravi hit imeti doma psico, in ne psa, dokazuje tudi dejstvo, da so našli dom še eni samički iz legla, ki je čakalo pred zavetiščem. Omenjenih osem mladičkov je bilo ob najdbi v zelo slabem stanju, saj so jih že globoko zajedali bolhe in klopi. Ob našem obisku pa so že veselo tekali naokoli in samo čakali, da bi jih vzeli v naročje in jih pocrkljali. Sogovornica se zaskrbljeno vpraša, v kakšnem zdravstvenem stanju je bila šele njihova mati. Ena izmed rešitev, da se kaj takega ne bi več dogajalo v prihodnosti, bi zagotovo bila sterilizacija, a kaj ko se cena takega posega giblje med 150 in 250 evri. Vsem tistim, ki bi naleteli na zapuščene mladičke, Tolmajnarjeva svetuje, da jih pripeljete v zavetišče. »Raje vidim, da jih pustijo pred azilom, kot da jih utopijo,« še sklene Tolmajnarjeva. 


Hišne mačke množično izginjajo

Na območju Ceste na Markovec in Benčičeve ulice je v zadnjem času izginilo večje število mačk. Andrea Bogataj Krivec iz Obalnega društva proti mučenju živali pravi, da je med izginulimi mucami njen domači maček: »Eden mojih muckov se je ugreznil v zemljo, kar nekaj dni smo ga iskali v povsod, preiskali smo vsak grmiček. Izginilo je še vsaj šest mačk na zelo majhnem območju Markovca. Vse muce so bivale na domačih bivališčih in se niso oddaljevale. Nobena ni bila najdena povožena ali zastrupljena. Enostavno jih ni nikjer.« Tudi sicer so se po Kopru v teh dneh razširile govorice, da neznanec na območju Kopra z zasebnih posesti krade mačke, kakšna je njihova usoda, ostaja neznanka, zato v Obalnem društvu proti mučenju živali vse, ki bi imeli kakršne koli podatke o tem, prosijo, da te sporočijo na telefonsko številko 041 626 448 ali na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

Deli s prijatelji