Za sobotno izdajo Slovenskih novic nam je predsednik Olimpijskega komiteja (OKS) Slovenije Bogdan Gabrovec razkril, da se bo krovna športna organizacija v prihodnje zavzemala za omilitev zdaj že razvpitega zakona o omejevanju točenja alkoholnih pijač na športnih prireditvah. To je pomemben zasuk v stališču OKS. Odkar so vodstva zvez iz kolektivnih športov krenila v ofenzivo za spremembo tega zakona, ki jim onemogoča zaslužiti dodaten denar za delovanje klubov, na eni strani spremljamo zelo temeljite zagovornike narodovega zdravja in državnega proračuna, na drugi pa povsem pragmatične športne delavce in njihove sledilce, ki na tem področju nočejo biti diskriminirani. Saj res, toliko javnih prizorišč in prireditev je v Sloveniji, kratko pa so z omenjenim zakonom potegnili izključno športni kolektivi in njihovi privrženci.
To pomeni, da so ljubitelji športa po volji izvoljenih predstavnikov ljudstva pahnjeni v kategorijo drugorazredni, ker pač imajo to smolo, da simpatizirajo s športom, športniki in vsem, kar jim pritiče. Zato so prikrajšani tega, da bi v demokratični družbi kot polnoletni državljani lahko izbrali med pivom, vodo ali sokom. To isto pa imajo na voljo obiskovalci gledaliških in plesnih predstav, glasbenih koncertov, udeleženci političnih zborov (saj veste, strankarske veselice in podobno) in še kdo. Zakaj pa v zvezi s temi prireditvami nihče ne izrazi skrbi za narodovo zdravje in državni proračun?
Lahko pa gremo še dlje, če že hočejo biti bolj papeški od papeža. Zakaj, denimo, je v restavraciji državnega zbora na voljo tudi alkohol? Saj so ja vendar tam vsi na delovnih mestih in je logično, da je prepovedano uživanje alkohola. V naših službenih prostorih ni mogoče dobiti alkoholne pijače niti na avtomatih, pa se tudi mnogo kolegov vsak dan ukvarja s politiko. Na podlagi katerega zakona so poslanci in poslanke ter drugi uslužbenci parlamenta alkoholno privilegirani? Gospod Dušan Keber, ali naj potemtakem tudi na vrata parlamenta obesimo še tabli z napisom restavracija ali gostilna?
