PORTOROŽ – »Slaba banka je ena od možnosti, ki je na Švedskem delovala, nikakor pa ni edina. Če ima banka težave s slabimi posojili, potem očistite bilanco,« je na 30. finančni konferenci gospodarstvenikom in finančnikom svetoval Bo Lundgren, nekdanji švedski minister, ki je vpeljal koncept slabe banke na Švedskem. Povedal je, da je pri slabi banki pomembno vrednotenje premoženja po tržnih načelih, potrebna je natančna analiza posojilnega portfelja. »Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, katere banke potrebujejo državna sredstva oziroma nacionalizacijo,« je poudaril. »Pomembno je, da država prepozna in priznava svoje težave. Samo tako boste povrnili zaupanje, ki je najpomembnejše.«
Arhar o dokapitalizaciji bank: Smo fenomen
Sledila je okrogla miza na temo sanacije bank, ki je ponudila aktualne rešitve za izhod iz krize. Po mnenju Franceta Arharja, predsednika Združenja bank Slovenije, bi morali začeti prodajo bank: »Čim prej je treba začeti sanacijo. Smo fenomen, saj vsako leto začnemo na novo diskusijo o dokapitalizaciji bank.« Arhar je prepričan, da nas slaba banka ne bo rešila. Še več, meni, da Slovenija ponavlja primer Japonske, kreditno rast vidi šele čez 10 let. S tem se je strinjal tudi Janez Fabijan iz Banke Slovenije (BS), ki je poudaril, da imajo v BS operativno vse pripravljeno za začetek procesa sanacije.
Glede privatizacije ali razdolževanja državnega premoženja so se Branko Žibret, Simon Mastnak, Giancarlo Miranda in Srečo Jadek strinjali, da parlament ni pravi kraj za odločanje o privatizaciji. Poudarili so, da je treba najprej narediti jasen in strateški načrt prodaj, nato pa izvesti transparentno prodajo.
