Parkirna mesta pri ustavnih sodnikih

KOMENDA, LJUBLJANA – Če je bilo investitorjem in gradbincem v zadnjih letih težko že zaradi gospodarske in finančne krize ter posledično pomanjkanja denarja, so nekaterim posel odžirala tudi birokratska določila. Prav slednja so kriva za nedokončanje stanovanjske soseske Šmidov Log v Komendi, kjer se je pred leti podjetje Gradvest iz Ljubljane odločilo zgraditi 15 večstanovanjskih objektov in 21 stanovanjskih hiš. Sprva je šlo vse po načrtih, tako da jim je po letu 2007 uspelo postaviti vse hiše in tudi 12 blokov, a se je na koncu, ko bi morali v naselju zgraditi le še tri bloke z 21 stanovanji, vse ustavilo. Za zaplet so poskrbeli kar uradniki na občini Komenda, ki so z obvezno razlago prvega in šestega odstavka 13. člena spremenjenega odloka o lokacijskem načrtu (LN) KO 13 Gmajnica investitorju glede zagotovitve minimalnega števila parkirišč na stanovanjsko enoto postavili nov pogoj, zaradi katerega Gradvest ni mogel več dobiti dovoljenja za izgradnjo manjkajočih blokov. Še več. V odloku iz leta 2006 ni bilo govora o nobenem natančnem številu parkirišč, saj je v njem, kot nam je povedal Marjan Potočnik z oddelka za okolje in prostor na občini Komenda, pisalo le, da je treba na območju zagotoviti »ustrezno« število parkirišč.

»Ker so se v nadaljnjih postopkih pojavila vprašanja, kaj pomeni 'ustrezno' število parkirišč, je bila leto pozneje sprejeta obvezna razlaga, ki je le povzemala normativ, znan v celotnem postopku sprejemanja LN: da 'ustrezno' pomeni 2,5 parkirišča na stanovanjsko enoto,« razloži Potočnik in doda, da je bilo to investitorju in izdelovalcu načrta vseskozi znano, saj sta oba prisostvovala vsem sejam odborov in občinskega sveta ter javni obravnavi. »Zato trdimo, da smo z obvezno razlago le povzeli vsebino celotnega postopka in razložili predpis, kar je tudi namen tega instituta,« dodaja sogovornik, ki še pojasnjuje, da so pri določitvi omenjenega normativa izhajali iz tega, »da sta v današnjem času praktično pri vsaki hiši (stanovanju) dve vozili, preostala parkirišča (torej dodatno eno na vsaka štiri stanovanja) pa so namenjena obiskovalcem«.

Za tri objekte dovoljenja ne morejo dobiti

Da bi bil investitorju takšen normativ vseskozi znan, pa direktor Gradvesta Tomaž Prhaj zavrača. Povedal nam je, da je bilo z lokacijsko dokumentacijo in v nadaljevanju s pravnomočnim gradbenim in uporabnim dovoljenjem za infrastrukturo določeno 1,8 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto, kar so pri izgradnji že zgrajenih objektov upoštevali oziroma zagotavljajo celo nekoliko več parkirnih mest. Za zgrajeno predmetno infrastrukturo celotne soseske je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje, ki striktno upošteva določilo 1,8 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Problemi so se pojavili s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za preostale zadnje tri objekte, ker jim ga upravna enota ne more izdati. Upošteva namreč kriterij dve parkirni mesti in pol na enoto, določeni z naknadno sprejeto javno razlago, ko je bila infrastruktura že zgrajena. Poudaril je še, da toliko parkirišč na omenjeni lokaciji trenutno ne morejo doseči, saj jim to na koncu onemogoča tudi zazidalni načrt. »Ta sprememba iz 1,8 na 2,5 je prišla prepozno. Če bi bila ta v fazi zazidalnega načrta, bi se projekti sprojektirali drugače. Danes, ko imamo zgrajenih že 12 stanovanjskih objektov, tega ne moreš več narediti,« še razloži direktor Gradvesta.

Investitorju je že aprila 2010 na pomoč priskočilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je od občine zahtevalo razveljavitev obvezne razlage. »Ko smo jim pisno pojasnili, kako je nastala obvezna razlaga, so bili na ministrstvu očitno zadovoljni, dokler po petih letih nismo spet dobili podobne zahteve. Torej so na ministrstvu pet let (!) vedeli za po njihovem mnenju nezakonito obvezno razlago (mi sicer menimo, da nimajo prav), a niso ukrepali?« se v odgovoru na naša vprašanja sprašuje Potočnik iz občine Komenda in dodaja, da so pri vsem pridobili tudi neodvisno pravno mnenje, iz katerega pa, kot pravi, nedvoumno izhaja, da je obvezna razlaga ustrezna.

Ustavni sodniki že drugič o obvezni razlagi

V Gradvestu so se že po sprejeti obvezni razlagi odpravili na ustavno sodišče in jo tam poskušali izpodbiti, a neuspešno. Ustavni sodniki so namreč menili, da družba ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanega predpisa, ker izpodbijana obvezna razlaga ne more učinkovati na pravnomočno gradbeno dovoljenje. Tega je, kot je v ustavni pritožbi poudarjala družba, pridobila že pred sprejetjem obvezne razlage. Po petih letih je v akcijo, kot že rečeno, spet stopilo ministrstvo za okolje in prostor, ki se je prek vlade na ustavno sodišče obrnilo z zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti omenjene obvezne razlage. Po mnenju vlade je ta v neskladju z 18. členom ZPNačrta in s tem v neskladju s 153. členom ustave. »Obravnavana obvezna razlaga določi število 2,5 kot obvezno število parkirnih mest na stanovanjsko enoto, čeprav v osnovnem odloku te številke ni nikjer zaslediti. Tudi iz grafike osnovnega odloka ne izhaja tako visok normativ glede parkirnih mest. V predmetni obvezni razlagi vidimo predvsem poskus, da se izvedbeni prostorski akt spremeni oziroma dopolni mimo postopka, kot ga za spreminjanje in dopolnjevanje prostorskih aktov določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, za točno določen konkreten primer,« so med drugim prepričani na vladi.

Če bo ustavno sodišče odločilo v prid podjetju, bodo v slednjem, kot pravi Prhaj, od odgovornih zahtevali povrnitev škode, ki je zaradi omenjene odločitve nastala podjetju. Hkrati zavrača tudi očitke občine, da je v naselju že zdaj premalo parkirnih prostorov in da bi se ob odpravi normativa iz obvezne razlage razmere na področju mirujočega prometa le še poslabšale. Pravi, da je v naselju tudi zvečer prostih še veliko parkirnih mest in da veliko pove že to, da so nekatera postala že prava otroška igrišča.