NA KOŽO

Parkeljni

Objavljeno 03. december 2016 10.09 | Posodobljeno 03. december 2016 10.09 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Pričakujem, da bo število parkeljnov pojutrišnjem zvečer vsaj potrojeno.

Pojutrišnjem, v noči na 6. december, bomo nastavljali. Darila kajpak. In to v čast svetemu Miklavžu, prvemu od treh decembrskih dobrotnikov, ki so jih na svet spravili vera, mitologija, ideologija, politika in seveda trgovci z novci. Miklavž je pravzaprav Nikolaj in je v Sloveniji drugi svetnik po številu njemu posvečenih cerkva; takoj za Devico Marijo. Celo tri od šestih stolnic pod Alpami nosijo njegovo ime.

Logično. Včasih je bil edini, kasnejša Božiček in dedek Mraz sta le njegova nekaj bolj radoživa klona. Ker pa je razveseljeval predvsem pridne otroke, je Miklavž sčasoma postajal vse bolj globalnim trgovcem odločno premajhna prodajna niša. Pa so onkraj velike luže na pomoč poklicali danes že tudi pri nas povsem udomačenega Božička, politika s tovariši na vzhodu pa dedka Mraza. Danes imamo celo vse tri. Prav nič ne bi bilo narobe, ako bi jih označili za eno bitje s tremi obrazi in podobami, ki jih utemeljuje nebroj razlag. Ne prav zgodovinskih.

Miklavž je bil torej prvi, dolgo tudi edini. Krščanstvo ga je po zmagi nad drugimi verstvi ponudilo vernikom namesto takratnih številnih dobrih vil, škratov, čarovnic, tetk, stričkov in drugih mitoloških bitij. Postal je glavni zimski obdarovalec, njegov porodničar in hkrati boter pa spretni ameriški veletrgovec po imenu John Pintard. Leta 1810 je dal natisniti tisto zgodovinsko brošuro z likom svetega Miklavža, kako otrokom prinaša darila. In to v otroških nogavicah, visečih ob kaminu, ki jih ponoči napolni z dobrotami in igračami. Pintard pa ne bi bil veletrgovec, če datumov obdarovanj ne bi po potrebi spreminjal med 6. in 25. decembrom. Pot od Miklavža k Božičku je bila tlakovana.

Sveti Nikolaj alias Miklavž je edini med tremi dobrotniškimi decembrskimi možmi, ki je svetnik in ki k nam po zagotovilih Cerkve prihaja iz nebes. Je torej tudi edini, ki zgodovinsko zares obstaja. Na poti iz nebes do nas se mu kdo ve kje pridružijo še hudički, upodobljeni v parkeljnih s šibami. Da kaznujejo poredne, neverne. Pričakujem, da bo število parkeljnov, ki ga bodo spremljali pojutrišnjem zvečer, vsaj potrojeno. V Nedeljskih novicah namreč razkrivamo, da je nevernih pod Alpami vse več, število katoličanov se je v Sloveniji zadnja leta zmanjšalo za domala 70.000 glav. Pričakujem, da bo število parkeljnov pojutrišnjem zvečer vsaj potrojeno. 

Deli s prijatelji