KOPER – »Nepravilnosti, umazanija in kršenje vsega po vrsti!« je dejala.
Sila težka izjava, bi rekli, le za kaj vendar gre, gosp(odičn)a Manca?
»Zgodi se, da za vikend zaidemo v ta lokal ...«
Veste, ko začne veseli družbi po prečuti noči premočno kruliti, tedaj jo jadrno mahnejo proti koprski železniški postaji. Ne na vlak, to ne, temveč do najbližje okrepčevalnice, imenuje se Parenzana Burger. To je rdeče obarvani in ničvredni kiosk z žarečim napisom – Parenzana. Kaj lahko bi se imenoval tudi Porečanka, saj sta to imeni za nekdanjo ozkotirno železniško progo med Trstom in Porečem, obratovala je med letoma 1902 in 1935.
Vsaj cene so držale
Manca in njeni so omenjeni gostinski obrat obiskovali predvsem ponoči, ali na soboto ali pa nedeljo. Ko so prvi galebi že zavreščali. »Zares, prav vsakič smo bili zgroženi, a kaj ko je to edina lokacija v Kopru, kjer se da ob tako poznih urah tudi kaj zaužiti,« je dejala. »Preprosto ne verjamem, da se v Sloveniji sploh še kje kaj takšnega dogaja. In to pred očmi javnosti!« je besnela naprej in še sklenila: »Ne, nikoli več!«
Kaj se je zgodilo, Manca, od kod tak bes? Izvemo: zgodilo se je pred mesecem dni, jasno, v noči na nedeljo. Ko je družbo spet zamikalo nekaj mastnega in nezdravega. »Postregel nas je isti človek, ki je v kuhinji ves preznojen in brez kakršne koli uniforme, kaj šele imena in priimka, pred tem ravno pekel. Seveda ni znal slovensko, najbrž je tujec in dela na črno kot vsi v tem lokalu,« je premišljevala. To ji je izdal taksist, teh je tam, kolikor hočete, ki se je ravno krepčal pri sosednji mizi. »Naročali smo hrano in ugotovili, da pol izdelkov sploh niso imeli v zalogi.« Nazadnje so se odločili za hamburger, piščančji burger in pijačo. Menda so čakali debelo uro, zato jih je začelo že pošteno stiskati v mehurju. »(Ne)zaposleni nam je dejal, naj opravimo potrebo kje drugje. Kako, prosim? Da ni sanitarij? Le kje vendar živimo?!« se je pritoževala. Potrebo so opravili za grmom pred lokalom. »Sram me je bilo,« je poklapana dejala.
Hrano so zatem vendarle dobili, jo pojedli in spet čakali in čakali – to pot na plačilo. Ker ni bilo računa, so stopili do blagajne, »kjer nam je na pamet izračunal cene, brez računa, seveda«. Plačali so, cene so takoj z birokratsko natančnostjo preverili na ceniku, držale so. Potem so odšli. In se porazgubili v temačnem jutru.
Hamburger brez solate
»Se zgodi,« so si že čez mesec dni zabrundali in se pred dnevi vrnili na kraj kulinarične nesreče. Do železniške postaje, do rdeče obarvanega in ničvrednega kioska Parenzana Burger. Znova v noči na nedeljo, jasno, ob treh zjutraj. Spet jim je krulilo, spet so roko mazohistično tlačili v žerjavico. Že v naslednjem hipu jih je oblilo. »Katastrofa!« se spominja Manca. »Stregel nam je isti, isto oblečen, spet je pol stvari manjkalo!« Še hamburger, ki so ga naročili, kot smo izvedeli, je bil brez solate, čebule in celo – pazi – brez krompirčka. To res boli, če ni krompirčka! Manci bi se kmalu porušil svet, stala je kot vkopana, (ne)zaposleni ji je nekaj momljal, poskušal se je opravičiti, a mu ni šlo najbolje iz ust.
Vse je gnilo!
»Lepo prosim knjigo pritožb!« Pa je ni bilo. (Ne)zaposleni jo je le debelo pogledal. Družba je vstala in se napotila k blagajni: »Plačamo!« (Ne)zaposleni je izginil v kuhinjo, tu nastopi šok, dramaturški klimaks. »Stojimo pri vratih, pri vhodu v kuhinjo, tam blagajna in totalni kaos!« V skupaj zvarjenih kontejnerjih je videla komaj nekaj kvadratov delovnega prostora, zdelo se ji je prav sužnjelastniško, kot da delajo v zaklonišču. »Prepoteni kuhar, ta, ki nam je stregel, je brez rokavic in brez zaščite za lase z rokama preostalim gostom packal hrano – verjetno si po prejemu denarja ni umil rok, verjetno je tudi nam tako pacal. Kuhinja je bila umazana, mastno je bilo vsepovsod, po zidovih, po tleh, s povešenega stropa je celo odpadalo, vse je gnilo!« Manca ni mogla verjeti svojim očem. »Ali zares obstajajo ista pravila za vse?« se je še zadnjič vprašala in se brez računa s prijatelji spet izgubila v temačnem jutru. Pred lokalom se je takrat začela prepirati vse večja skupina mladih, takrat, ko bi morala biti Parenzana že zdavnaj zaprta.
Neugledna okrepčevalnica
Tako kot je neugledna notranjost koprske avtobusne in železniške postaje v bližini poslovne zgradbe Pošte Slovenije in Telekoma, je neugledna tudi montažna okrepčevalnica Parenzana, ki že dolgo let ni bila obnovljena, vprašljiva pa je tudi njena dotrajana kuhinja, v kateri pripravljajo različne hamburgerje, hot dog, pečejo čevapčiče in pleskavice in seveda krompirček. Okrepčevalnica, ki se je izogibajo celo taksisti, ki dežurajo na železniško-avtobusni postaji, je predvsem v nočnih urah zatočišče mladih žurerjev, ki čakajo na prvi vlak oziroma avtobuse, ki nekaj pred peto uro krenejo proti notranjosti Slovenije. Lastnik Parenzane je izolsko podjetje P.R.I.M.A.K., d. o. o. (ustanovitelj in zakoniti zastopnik tega podjetja je Edi Hadžić, mož, o katerem so se dežurni kronisti že nekajkrat razpisali), ki ima v zadnjem delu postajališke stavbe še nočni lokal Tito's (prejšnji The City). Tudi ta ni na najboljšem glasu. Oba si prav gotovo zaslužita obisk inšpekcijskih služb. Ob teh dveh objektih pa ima izolsko podjetje še tri postojnske – Ambasado Jugoslavijo, Postojnsko plažo in Wellness&Fitness. I. U.
Ne ustreza zahtevam
Tržna inšpekcija je sicer že predlani ugotovila, da lokal Parenzana Burger na avtobusni in železniški postaji nima ustreznega dovoljenja, da bi lahko delal vsak dan tudi po 22. uri. Odgovorni so zato dobili odločbo o kazni 1600 evrov. Inšpekciji so sicer predstavniki lokala tedaj zatrdili, da lahko njihovi gostje uporabljajo stranišča bližnjega kluba The Tito’s. A kaj ko nobeden od njiju takrat ni imel potrebnih dovoljenj. Mojca Beljan s koprske občine nam je medtem sporočila, da občinski inšpektorat v zvezi z obravnavano okrepčevalnico doslej ni dobil niti ene same prijave; Manca Uršič Rosas z Zdravstvenega inšpektorata RS pa je potrdila, da je pred dnevi, 29. novembra, njihov inšpektor obiskal ta lokal in opravil inšpekcijski pregled. »Ugotovil je, da zavezanec zaradi obrabljenosti obrata ne izpolnjuje posebnih zahtev živilske zakonodaje glede prostorov živilskih obratov. Zavezancu je bila tako izdana ureditvena odločba z rokom izvršitve 31. 1. 2013, sledil pa bo tudi prekrškovni postopek.«
