BIROKRATSKI MLINI

Parcela pod vodo, birokrati pa nič

Objavljeno 15. oktober 2015 22.45 | Posodobljeno 15. oktober 2015 22.45 | Piše: Primož Škerl

Maksimiljan Schweizer se že četrt stoletja bori z birokratskimi mlini.

Maksimiljan Schweizer iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu ima zaradi naraslega potoka vsako leto težave. Foto: Primož Škerl

SLOVENJ GRADEC – Obilno deževje, neurja in nalivi bodo gotovo tudi to jesen povzročali preglavice po vsej državi. Toda Maksimiljan Schweizer iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu ima takšne težave že skoraj 25 let, doletijo pa ga vsaj dvakrat na leto, odvisno od vremena oziroma količine padavin. Glavobol mu ves ta čas povzroča hudourniški potok Homšnica, ki je speljan ob glavni cesti proti Slovenj Gradcu in vodi mimo Maksovega 1,4 hektarja velikega travnika. Maks se tudi v teh dneh ob dežju ozira v nebo v strahu, da bo voda spet preplavila nekdanji pašnik.

V letih 1991 in 1992 je Kmetijska zadruga Slovenj Gradec tam izvajala melioracijo, vendar je niso končali. Ta po Maksovem nima zveze s poplavami na njegovi parceli, pa vendar jo uradni dokumenti omenjajo. »Homšnica odtlej poplavlja travnik. Obrnil sem se na vse pristojne institucije, tudi na varuha človekovih pravic, vsaj šest občinskih komisij je bilo že pri meni. Vsi so hodili samo gledat in veliko so obljubljali, na dolgo in široko smo se pogovarjali in dogovarjali, a nihče ni nič storil. Menda ni denarja,« začenja 66-letni gospodar, ki od rojstva prebiva na kmetiji v Mislinjski Dobravi. Hišo so zgradili že davnega leta 1835.

Potok na travnik prinaša svinjarijo

Čeprav sporni travnik predstavlja le približno desetino Maksove zemljiške posesti, ima zaradi težav z vodo z njim več dela kakor z drugimi kmetijskimi površinami. Narasla Homšnica nanj prinese vso mogočo nesnago, celo iz dva kilometra oddaljenih Dovž. »Na travniku poleg obilo vejevja najdem še vso drugo svinjarijo, od odpadnih kosov pohištva in orodja do različnih železnih palic in podobnih odpadkov. Vse je treba ročno očistiti, v nasprotnem primeru bi imel pri košnji nevšečnosti z mehanizacijo. To mi vzame dan ali dva. Čistim sam. Sin je na šolanju v Mariboru in toži nad bolečinami v hrbtenici. Ni še polnoleten, a je visok že čez dva metra, žena pa je umrla. Nihče od pristojnih me ne vzame resno. Celo do evropskega sodišča za človekove pravice sem šel, a vsi mi na koncu rečejo, da moram to reševati na lokalni ravni. Z občino pa ni nič.«

Homšnica je pravzaprav obcestni jarek (nižinski vodotok z relativno majhnim padcem struge), ki bi po Maksovem povzročal bistveno manj težav, če bi odstranili jez in približno sto metrov cevi ob cesti, da voda ne bi imela toliko ovir in bi lahko stekla naprej, na spodnjem priključku, ki je že v sosedovi lasti, pa bi morali namestiti večje, pretočnejše cevi, da bi učinkoviteje požirale vodo. »Če bi bilo tako, voda ne bi tekla po mojem, niti po katerem drugem travniku. Parcelo ob cesti sicer uporabljam le še za košnjo, saj zemlje ni mogoče gnojiti in obdelovati. Vse odnese voda. Niti živine ne pasem več tam. Je prenevarno, bi morali gnati čez glavno cesto, promet pa je pregost.«

Na domačiji je šest glav govedi in štirje konji. »Ne morem ocenjevati gmotne škode, nisem strokovnjak. Gre bolj za to, da sem kmetovalec in svojega travnika ne morem uporabljati, kadar in kakor želim.« Na prošnjo varuha človekovih pravic so v začetku tega leta pripravili sestanek vseh institucij, ki bi Maksu lahko pomagali. Manjkali so samo predstavniki okoljskega in kmetijskega inšpektorata, saj da so o zadevi že pravnomočno odločili in tega ne nameravajo znova. Prisotni so soglašali, da bi bil lahko zgornji del obcestnega jarka bolje vzdrževan, spodnji del vodotoka pa bi morali preurediti. Posegi v preteklosti niso bili strokovni, opravili so jih brez soglasja vodnega gospodarstva in brez gradbenega dovoljenja. Predlagali so, naj se zadeve loti še območni gradbeni inšpektorat, saj je nastal položaj, ki škodljivo vpliva na zemljišče v lasti stranke. Prav na to Maks opozarja že četrt stoletja.

Lahko zahteva odškodnino

Leta 2008 je takratna ombudsmanka Zdenka Čebašek Travnik Schweizerju odgovorila, da ne more vsebinsko posegati v odločbe, da pa se je pozanimala na Mestni občini Slovenj Gradec, kjer so ji razložili, da se je pritožitelj že večkrat zglasil pri njih, vendar niso pristojni za reševanje problema, kajti domnevno nedokončana melioracija je v pristojnosti kmetijskega, vodotoki pa okoljskega ministrstva. Občina zato ne more sanirati Homšnice, koncesionar VGP Drava pa nima finančnih sredstev. Čebašek Travnikova je gospodarju svetovala, naj zaradi zavlačevanja z reševanjem zadeve zahteva odškodnino, četudi po sodni poti.

 

Deli s prijatelji