Paradižniki letos le 
trije namesto šestih

LJUBLJANA – Oni dan sem se peljal proti Gorenjski in se ustavil na kmetiji Golc na Spodnjem Brniku, da bi kupil kilogram čebule in par strokov česna. Običajno prijazni so me sprejeli z zaskrbljenim pogledom: »Nič ne bo, spet nam je zalilo. Že tretjič v štirinajstih dneh voda stoji na njivi ...« Tudi za pregovorno deževen april je letošnjo pomlad padlo preveč dežja. Maja in v prvi dekadi junija, ko je čas klasenja in voščenja ječmena, je nebo zlilo dvakrat več vode na zemljo kot povprečno maja v zadnjih 50 letih. Jagode so zamudile skoraj mesec dni.

Paradižnik raste in raste ...

Sadjarji bentijo zaradi češenj, ker gnijejo in imajo premalo sladkorja, nam pa se zavrti v glavi, ko moramo odšteti tudi 11 evrov za kilogram. No, branjevka na srečanju stare kmetijske tehnike v Loki pri Mengšu jih je preteklo nedeljo prodajala po 7 evrov.

»Jagode letos zamujajo tri tedne, zaradi nihanja temperature ne dozorevajo enakomerno,« nam je pojasnila agrometeorologinja Andreja Sušnik. Prav zato imajo kmetje še več dela. Na tržnicah po Ljubljani morate za kilogram jagod odšteti najmanj 5 evrov, običajno pa 3,5 za polkilogramsko košarico.

Premalo sonca in prenizke temperature močno vplivajo tudi na plodovke.

»Paradižnik raste in raste, a ne formira plodov. Ob pomanjkanju sladkorja imamo veliko gnitja. Preveč je vode in premalo suhega zraka, kar je podlaga za razvoj plodov ali zrnja.«

Ječmen je v fazi dozorevanja, ko naliva zrnje in rumeni, a letos zaradi preveč vlage zamuja. Enako je s pšenico, ki jo je sonce premalo obsijalo, in kmetje se bojijo, da bo pridelek letos ponekod za tretjino manjši. »Najbolj pa se bojimo slabše kakovosti,« nas je opozoril kmet Andrej Turk s Krškega polja.

Mar res slovensko?

Sušnikova opozarja, da so zaradi obilice dežja, zlasti močnejših lokalnih nalivov in nizke temperature tal, najbolj na udaru zgodnje kulture. Od plodovk, kot rečeno, so pozni paradižnik, paprika in buče. Kmet nam je komaj nabral za pest česna in čebule: »Pridite čez kakšen teden, če bo sonce,« nas je prijazno pospremil zelenjavar. »Spet je bil dež in spet čakamo.«

Tako gre to s slovensko zelenjavo, ki pozimi ne raste in letos močno kasni. A glej ga, zlomka, na tržnicah jo lahko kupite kadar koli. »Slovensko« piše na veliko, ali »doma pridelano« in podobno.
Seveda, če verjamete, da je lepo razstavljena, svetleča se zelenjava zares slovenska. Ne, ni! Prihaja iz Italije.

Krompir iz Egipta, nizozemska čebula

Kmetje trgovci se vsak konec tedna s svojimi kamiončki zapeljejo do Padove in tam na veletržnici nakupijo blago, ki ga pripeljejo z vsega sveta. Če v veletrgovini kupite krompir, bo ta verjetno iz Egipta, čebula, denimo, prihaja iz Nizozemske, korenje iz Litve, zelje iz Poljske in tako naprej. Ker domače zelenjave primanjkuje, so tudi cene na debelo poskočile. Igra trga je pri hrani neizprosna, veliki igralci in trgovska središča imajo zelo prefinjen občutek za to, kakšno je trenutno stanje, zato navijajo cene.

»Letos bo še posebno občutljivo, saj je srednja Evropa poplavljena, zato bodo tudi te države kupovale zelenjavo v Italiji, kamor smo, žal, preveč priklopljeni tudi mi. Zato menim, da se bo letos pokazal ves manko naše samooskrbne politike.«

Pri Turku so prav včeraj začeli izkopavati mlad krompir: »Trenutna cena je od 0,80 do 0,85 evra, tako smo se dogovorili.« Turk je sam pozval trgovce, naj bodo pri maloprodajnih cenah vzdržni, saj bo to slabo vplivalo na pridelovalce. »Predlagal sem, da stvari uravnotežimo, da mi popustimo, ko lahko, ko prodaja gre, in nam oni gredo na roko, ko je vsega preveč in gre cena na dno.«

Dražja sadje in zelenjava

Še zlasti so se podražile poljščine, te so bile februarja 2013 v povprečju kar za 35,1 odstotka dražje kot februarja 2012. Statistični urad navaja, da se je sadje v enem letu podražilo za neverjetnega 43,5 odstotka, jabolka, naš tradicionalni slovenski sadež, najbolj, kar za 47,5 odstotka. Enako močno so poskočile cene zelenjadnic, kar za 42,6 odstotka, rahlo so se podražile cene sadik in cvetja, za 3,8 odstotka. No, vsesplošna draginja hrane je vendarle prinesla nekaj veselja, saj se je vino od lani pocenilo za slabih 26 odstotkov, a s tem tudi nezadržno propadanje vinogradov. Zdaj pa jim želi oblast nerazumno zvišati katastrski dohodek.

In kako bomo vse to občutili mi, navadni smrtniki in kupci?

Turk pove: »Zaradi vremenskih razmer imamo na paradižniku le 3 ali 4 plodove namesto običajnih šestih. Predvsem zaradi nizke temperature, čeprav v rastlinjaku.« Cena poljščin bo tako letos še bolj poskočila, slovenskih zelenjadarjev je premalo, da bi bili politično dovolj močni, država pa za njih ni poskrbela. Kaj bomo torej jedli in koliko bomo za to plačali? Kmetje namreč ocenjujejo, da je letošnje deževno in hladno spomladansko vreme odneslo vsaj 30 odstotkov pridelka zgodnjih poljščin.