NA KOŽO

Paradižnik bo ostal na steblih

Objavljeno 12. avgust 2015 00.20 | Posodobljeno 12. avgust 2015 00.21 | Piše: Jaroslav Jankovič

Na hektarju krompirja pridelamo 2000 evrov minusa.

V dolini Krke so kmetje zavrgli 100 ton paradižnika, saj je odkupna cena padla na nesprejemljivih 30 centov za kilogram. V trgovinah lahko star paradižnik kupimo za manj kot 60 centov, nizozemskega, ki je soliden, priznavajo naši kmetje, pa po 49 centov. Takega kolapsa cen sredi poletja še niso doživeli.

Začeli so veselo, konec maja in junija z mladim krompirjem. A trajalo je le nekaj tednov, ko je cena močno padla. Danes ga lahko prodajo po 12–14 centov za kilogram, kar je pod proizvodno ceno. Kmet mi je priznal, da s pobiranjem krompirja z njive za to ceno pridela okoli 2000 evrov izgube na hektar: »Računajte, smo ga nakalili, posejali, pokrivali... zdaj pa nič... pa moramo pobrati, sicer bodo rekli, da mečemo hrano stran.«

Stvar je več kot čudna, po besedah kmetov v Evropi krompirja celo primanjkuje, tam je odkupna cena od 30 do 40 centov, nižja cena pomeni rinfuzo, se pravi 30 centov za neprebranega, naši kmetje dobijo morda 14 centov za kalibriranega in pripravljenega za prodajo. Enako nizka cena je menda le še na Hrvaškem. Na Nizozemskem so se menda pridelovalci pokrili, zato ga lahko izvažajo po nižji ceni: »S čimer prizadenejo nas, slovenske kmete, ki smo nepovezani. Tako nas zlahka odrinejo iz prodaje,« so povedali. Nihanja v ceni skozi leto so običajna, a tokrat prvič so bili kmetje precej bolj zaskrbljeni. Tudi lani je odkupna cena krompirja padla na 10 centov, toda šele novembra! Paradižnik, pravijo, bo ostal na steblih, saj se jim ga za trenutno odkupno ceno ne splača pobirati.

Omenili smo dve kulturi, ki v teh tednih povzročajo skrbi pridelovalcem, kaj če bo cena strmoglavila še pri tretji, četrti... in bo kmetija ob koncu leta v globokem minusu. A tudi rdeče številke minulega leta bi kmet zlahka preživel, če bi se v takem primeru le imel kam obrniti. Kmetija ni virtualni biznis s tačskrin telefonom in kravatko, najbolje v državni službi, kjer lahko pridelamo nekaj minusa na svojem računu, ker plača bo. Leta 2004 je bilo v kmetijstvu 100.000 zaposlenih, danes manj kot 77.000. Ker se nimajo na koga obrniti.

Deli s prijatelji