Parada modre krvi, veljakov in umetnikov

Če bi lesketajoče se, s kapniki olepšane stene Postojnske jame lahko govorile, bi nam o znamenitih osebnostih lahko povedale marsikaj takšnega, kar bi v zgodovinskih učbenikih zaman iskali: v podzemni svet se je doslej podalo kar 16 prestolonaslednikov, 47 drugih princev in princes, osem velikih vojvod in vojvodinj, veliko predsednikov držav ter drugih znanih osebnosti.

Tito kot promotor

Med predstavniki modre krvi, ki so obiskali našo največjo jamo, so bili prestolonaslednik Ferdinand, ki je jamo obiskal leta 1819, nadvojvoda Franc Karel, oče cesarja Franca Jožefa, ki ga je sem zaneslo 1842., ter cesarjeva mati, nadvojvodinja Zofija, ki je jamo obiskala 12 let pozneje kot njen mož v družbi bodočega kralja Albrechta Saksonskega, nadvojvodinja, poznejša belgijska kraljica Maria Henriette (1855.) in nadvojvoda Ferdinand Maksimiljan, poznejši mehiški cesar (1856.). Leta 1899 je Postojnsko jamo obiskal pretendent na francoski prestol, vojvoda Orleanski. Japonski princ Takamacunomija Nobuhito Šinou, brat cesarja Hirohita, in princesa Kikuko Tokugava sta se, da bi si ogledala postojnsko podzemno čudo, pripeljala iz Opatije na silvestrovo 1930, in to kljub temu, da so bile ceste tisti dan prekrite z več kot 20 centimetrov debelo snežno odejo!

V Postojnski jami se je 19. septembra 1938 ustavil tudi italijanski fašistični diktator Benito Mussolini, jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito je jamo obiskal večkrat, po navadi v spremstvu uglednih gostov. V njegovi družbi so si jo ogledali sovjetski predsednik Nikita Hruščov, grški kralj Pavel z ženo, egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, etiopski predsednik Haile Selassie, indonezijski predsednik Sukarno, pa Sirimavo Bandaranaike in Leonid Brežnjev.

Google z Boscarolom

V novejšem času so v Postojnski jami gostili vse slovenske predsednike, veliko evropskih predsednikov držav in vlad ter kronane glave Japonske, Danske, Luksemburga, Tajske in Jordanije. Na ogled je prišel nizozemski meteorolog in Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1995 Paul Crutzen, 1. junija 2006 se je povabilu predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška odzval monaški knez Albert II. Italijanski premier Romano Prodi je bil septembra 2007 gost slovenskega premierja Janeza Janše.

Čudovito umetnino narave si je seveda ogledalo veliko umetnikov, med njimi tudi slikar Božidar Jakac, angleški kipar Henry Moore in pisatelj France Bevk. Nedavno se je oglasil slavni pisatelj fantazijskih romanov George R. R. Martin: povsem mogoče je, da bo katero od prizorišč prihodnjega dela Igre prestolov podzemna dvorana z lesketajočimi se stalaktiti! Morda pa bo v Postojnski jami potekala kakšna kriminalna zgodba slavnega pisca kriminalk Veita Heinichena, ki jo je prav tako obiskal. Pred leti je bil tam astronavt slovenskega rodu Ronald Šega, lani pa soustanovitelj in lastnik podjetja Google Larry Page, ki ga je pripeljal Ivo Boscarol.

Postojnska jama je lani postala izletniška meka ljubiteljev filma Vinetou: češki ljubitelji filma so jamo lani obiskali kot eno od lokacij, kjer so snemali film, saj so enega od njih posneli v Otoški jami, ki je del postojnskega jamskega sistema. Filmske kamere Winnetouja (Vinetuja) niso bile edine, ki so ovekovečile slovenski kraški biser: jama je že gostila National Geographic, Animal Planet, BBC World, Deutsche Welle, Kyodo TV, Asahi TV, kitajsko nacionalno televizijo in še mnoge druge.