ZA OKOLJE

Papirnate sveče za bolj čisto okolje

Po prižiganju lučk na grobovih smo v svetovnem vrhu. 40 let svečarstva Jurkovič.
Fotografija: Svečarji opozarjajo tudi na sociološki vidik prižiganja nagrobnih sveč ob 1. novembru. FOTO: arhiv podjetja
Odpri galerijo
Svečarji opozarjajo tudi na sociološki vidik prižiganja nagrobnih sveč ob 1. novembru. FOTO: arhiv podjetja

LJUBLJANA – Stare so stoletja, njihovo primarno nalogo svetiti pa je že zdavnaj nadomestila elektrika, a sveče v našem življenju še vedno vztrajajo. Z nami so ob vseh večjih praznovanjih, prižigamo jih ob rojstnih dnevih, krstu, poroki, romantičnih večerih, skratka, precej tesno so vpete tudi v naš vsakdanjik. Vseeno vsako leto znova tik pred prvim novembrom oživijo tudi polemike o tem, da smo po številu prižiganja nagrobnih sveč glede na število prebivalstva tako rekoč prvi na svetu in posledično ustvarimo kupe odpadnega materiala.
V slovenski masni bilanci odpadki sveč predstavljajo le dva odstotka vseh odpadkov, pravi David Jurkovič. FOTO: Igor Mali
V slovenski masni bilanci odpadki sveč predstavljajo le dva odstotka vseh odpadkov, pravi David Jurkovič. FOTO: Igor Mali

Sveče tako v zadnjih letih obravnavamo kot ogromno okoljsko obremenitev, tudi svečarji priznavajo, da v prednovembrskem času prodajo morda tudi polovico letne proizvodnje. Pa vendar, opozarja 55-letni David Jurkovič, ki skupaj z 42-letnim bratom Martinom vodi družinsko podjetje Svečarstvo Jurkovič, ki obstaja že 40 let, »v slovenski masni bilanci ti odpadki predstavljajo le dva odstotka vseh odpadkov«.
Podjetje je razvojno naravnano, že nekaj let tako poleg plastičnih sveč izdelujejo sveče s papirnatim tulcem. FOTO: Igor Mali
Podjetje je razvojno naravnano, že nekaj let tako poleg plastičnih sveč izdelujejo sveče s papirnatim tulcem. FOTO: Igor Mali

»Država je proizvajalcem sveč leta 2008 naložila 'podaljšano odgovornost proizvajalca', na podlagi katere smo v Sloveniji kot prvi na svetu vzpostavili reciklažo odpadnih nagrobnih sveč, jo precej uspešno izvajamo in smo na to ponosni,« pojasnjuje. Ko ga spomnimo na kupe sveč, ki čakajo na predelavo, pojasni, da so se odpadne sveče na komunalah začele nabirati po lanskem požigu drugega predelovalnega obrata v Ljutomeru, preostali, edini predelovalec pa ni zmogel kar čez noč prilagoditi potrebe po dvojni kapaciteti.
Svečarji opozarjajo tudi na sociološki vidik prižiganja nagrobnih sveč ob 1. novembru. FOTO: arhiv podjetja
Svečarji opozarjajo tudi na sociološki vidik prižiganja nagrobnih sveč ob 1. novembru. FOTO: arhiv podjetja

Najbolj problematične so elektronske sveče, ker, pravi Jurkovič, v bistvu ne gre za svečo, temveč luč. »A so vse skupaj vrgli v isti koš, čeprav se pri elektronskih svečah kot odpadek pojavljajo baterije, zato takšna sveča potrebuje svojo reciklažno pot,« opozarja Jurkovič.


Sam vidi veliko pozitivnih lastnosti sveč. »Pozabljamo, da je 1. november največji družinski praznik v Sloveniji, da ogenj sveče simbolizira življenje, da gre pri prižiganju za lep slovenski običaj, ki se ga po nepotrebnem blati, kajti nihče si ne upa dregniti v silvestrsko in tudi siceršnje opijanje ali uživanje velikonočnih šunk, ki mašijo žile … Da se ob prižiganju sveč spomnimo na naše prednike, kar ima ob današnjem tempu življenja tudi pomirjajoč, skoraj terapevtski učinek in bi bilo – ne zaradi biznisa – škoda, da se običaj ne prenese na mlajše generacije. Navsezadnje svečarska stroka daje skoraj 1000 ljudem delovna mesta in plačuje davke,« našteva Jurkovič in znova poudari, da »je nam proizvajalcem skrb za okolje še kako pomembna, kar dokazujemo z odgovornim ravnanjem s svojimi odpadki, smo pa žal prešibki, da bi imeli širši vpliv v javnosti, zato računamo na medije, ki želijo celostno poročati o neki problematiki ...«
 

Ugleden in zaželen partner


Podjetje je razvojno naravnano, pred časom so patentirali vrat sveče, ki zadržuje vodo, »s čimer smo reklamacije spravili na nič«, je ponosen Jurkovič. Na leto izdelajo pet milijonov sveč, kar 60 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo v tujino. »V tujini veljamo za uglednega in zaželenega partnerja. In v primerjavi s Slovenijo, kjer je po zakonu prepovedano sežiganje plastičnih ohišij sveč, v tujini sveče uporabljajo kot energent,« pravi Jurkovič.


Leta 1994 so na področju izdelovanja naredili kar manjšo revolucijo: »Izdelali smo svečo thermo-lux, ki je danes zaščitena znamka in ki je omogočala menjavo vložka, je bolj ekonomična, hkrati pa omogoča boljše izgorevanje zlasti v mrzlem vremenu,« pojasnjuje Jurkovič. Razvoj sveč narekuje tudi nenehna skrb za okolje. »V ponudbi imamo tudi promo-lux svečo v papirnatem lončku, kot taka je mnogo bolj ekološka, omogoča različne poslikave oziroma potiske, zato je zelo uporabna tudi v promocijske namene,« ponosno razlaga Jurkovič.


Sveča s papirnatim tulcem je varna, saj se ob pravilni postavitvi ne more vžgati, hkrati je odporna proti različnim vremenskim vplivom, saj je papir impregniran in malce povoskan. Poleg tega je ekološko razgradljiva, saj parafin, ki ostane v tulcu, ne ovira predelave papirja pa tudi v sežigalnicah šteje za kakovostno kurivo. Ali bomo torej na grobu svojcev, prijateljev prižgali kakšno svečo ali ne, je seveda odločitev posameznika. Če pa lahko k bolj čistemu okolju prispevamo tako, da pridelamo čim manj odpadkov, lahko namesto sveče v plastičnem okvirju prižgemo takšno v papirnatem tulcu. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije