BREZJE – Dan, ko je na Brezje prišel papež Janez Pavel II. (17. maj 1996), bo patru Cirilu A. Božiču ostal v neizbrisnem spominu. Kaj vse je naredil, da je karizmatični papež sploh prišel na obisk, je pater Ciril povedal posebno za Nedeljske novice, preden je konec julija odpotoval nazaj v Avstralijo, kjer je že več kot dve desetletji.
Zveze so delovale
»Na Brezje sem prišel avgusta 1995, v letu pred papeževim obiskom Slovenije. Septembra sem nadškofu dr. Alojziju Šuštarju predlagal, da bi papež ob obisku Slovenije prišel tudi na Brezje. Nadškof o tem ni hotel kaj dosti slišati, njegov tajnik Andrej Sedej pa me je opozoril, naj s takšnimi predlogi ne razburjam gospoda. Pa sem dejal: 'Gospod nadškof, uporabil bom vse zveze, naša največja pa je gotovo Marija Pomagaj.' Potem se je začelo,« se spominja pater.
| Pater pilot Leta 1998 se je v letalski šoli Francija Stroja naučil pilotiranja in samostojnega letenja s helikopterjem ter naredil izpit. V knjižici ima vpisanih okoli 200 ur poletov. |
Poklical je rimskega prijatelja dr. Štefana Faleža, slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu, ki je bil osebni papežev prijatelj. Ko ga je Falež povabil v Rim, je tja odpotoval z osebnim pismom za papeža, ki ga je v poljščino prevedla ena od sester v Lescah. »Natančno sem opisal pomen Brezij, oddaljenost od Brnika oziroma Brda, kjer je bilo predvideno srečanje s predsednikom Milanom Kučanom. Z obiskom bazilike Marije Pomagaj, ki je za slovenske vernike to, kar je za poljske Čenstohova, četudi za deset minut, bi potrdil vero in zaupanje slovenskega človeka.«
Jeza notranjega ministra
Papež je kmalu zatem poklical Faleža na večerjo, kjer je bil potrjen prihod na Brezje. A vse je moralo ostati skrivnost. »Pozneje sem se srečal z Markom Pogorevcem, tajnikom državnega odbora, da sva se pogovorila glede papeževega obiska. Ker minister za notranje zadeve Andrej Šter o tem ni nič vedel, je vzkipel, ko je slišal, kaj se dogovarjamo,« se še dobro spominja pater Ciril. Obisk je bil varnostno zahteven projekt, zato so gosta na Brezje najprej nameravali pripeljati s helikopterjem. Po prihodu in pozdravu na ljubljanskem letališču pa se je papež z vsem spremstvom vendarle pripeljal naravnost na Brezje in tam ostal dobrih 45 minut.
»Bilo je nepozabno. Od tod je nato odšel na Brdo, kjer ga je sprejel predsednik države. Ko sta se naslednji dan na Brezjah oglasila krakovski in kölnski kardinal, sta dejala, da se je papež najprej prišel poklonit kraljici Slovenije in nato nadaljeval pot do predsednika države,« pripoveduje Ciril Božič. Pred obiskom je dosegel, da so preplastili razrite ceste in polepšali kraj.
Marija je ostala v kapeli
Kot rektor in gvardijan je začel odpirati samostan na Brezjah. Sodeloval je z vaščani, občino in Gorenjskim muzejem. Samostanske njive so spreminjali v parke, hleve v muzej. »Razvijal sem idejo o simbolični slovenski duhovni osi: Brezje, Bled, Bohinj, Triglav. Marijino kapelo sem doživljal kot kamrico slovenskega človeka. Po cankarjansko. Takrat mi je nadškof dr. Franc Rode rekel, ali bi dal slovito podobo Marije na glavni oltar. Pa sem mu odgovoril, da tega ne bomo storili, ker bi bila tam za romarje in častilce nedosegljiva. In ostala je v tihoti kapelice, kjer je mogoča komunikacija srca s srcem,« pravi pater.
Leta 2001 je ponovno odpotoval v Avstralijo kot izseljenski duhovnik, tokrat v slovensko misijo v Melbourne. Pet let pozneje ga je avstralska vlada za 20 let dela med Slovenci v Avstraliji počastila z visokim odlikovanjem. Julija letos mu je predsednik države dr. Danilo Türk izročil red za neprecenljive zasluge pri ohranjanju slovenske kulture in jezika med Slovenci v Avstraliji ter nesebično pomoč slovenskim rojakom v Avstraliji.
